| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 412
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Obsojenci in travme v otroštvu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Sara Jaklitsch, 2024, diplomsko delo

Opis: Številne raziskave kažejo, da imajo posamezniki, ki so bili izpostavljeni vsaj eni travmi v otroštvu, večjo verjetnost za razvoj različnih težav v odrasli dobi, vključno s težavami v duševnem zdravju, zlorabo substanc, težavami v medosebnih odnosih in kriminalnim vedenjem. Namen diplomskega dela je bil predstaviti povezave med doživetimi travmami v otroštvu in kasnejšo deviantnostjo posameznikov, hkrati pa preučiti, ali značilnosti travme vplivajo na obliko kaznivih dejanj pri obsojencih, pri čemer smo si postavili dve raziskovalni vprašanji, in sicer »Ali travme v otroštvu vplivajo na kasnejše prestopništvo posameznikov?« ter »Ali značilnosti travme vplivajo na specifičnost kaznivih dejanj pri obsojencih?« Zaključno delo je temeljilo na analizi sekundarnih virov, ki so obsegali tujo in domačo znanstveno literaturo, s pomočjo katere smo naredili celovit prikaz rezultatov ugotovitev. Po pregledu literature smo to razdelili na tri področja, in sicer travme v povezavi s kriminalnim vedenjem in aretacijami, travme v povezavi z antisocialnimi značilnostmi ter travme v povezavi z duševnim zdravjem obsojencev. Ugotovili smo, da so posamezniki, ki so doživeli travmo v otroštvu, bolj nagnjeni k vključevanju v delinkventno vedenje v odrasli dobi kot tisti, ki niso bili izpostavljeni takšnim izkušnjam. To vključuje različne oblike kriminalnega vedenja, to vedenje pa je velikokrat povezano z istovrstno izkušnjo travme, ki jo je posameznik doživel v otroštvu. Poleg tega izpostavljenost travmatičnim izkušnjam v otroštvu pogosto vodi v razvoj antisocialnih vedenj, kot sta agresivnost in impulzivnost ter razvoj psiholoških motenj, kot sta posttravmatska stresna motnja ali motnje razpoloženja, kar lahko dodatno poveča tveganje za kriminalno vedenje. Obsojenci tako velikokrat zapadejo v krog ponavljajočih se dejanj, ki so jih bili sami deležni v otroštvu.
Ključne besede: obsojenci, travme v otroštvu, odklonskost, duševno zdravje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu policistom - sistemska ureditev
Leon Vedenik, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: V pričujočem referatu je predstavljena sistemska ureditev področja varnosti in zdravja pri delu v policiji; predstavljena je izjava o varnosti z oceno tveganja, kjer so opisane ugotovljene nevarnosti in škodljivosti na posameznih tipičnih delovnih mestih, ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu policistom, naloge in odgovornosti odgovornih oseb za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, podani so predlogi za sistemsko urejanje področja, vse to z namenom zagotavljanja čim večje varnosti policistov pri izvajanju njihovega dela.
Ključne besede: policija, varnost, varnost in zdravje pri delu, ocena tveganja, management, odgovornost, odgovorne osebe, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (668,16 KB)

3.
Doživljanje kakovosti življenja stanovalcev v domovih za starejše
Ivanka Kampuš, 2021, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Kakovost življenja je osrednja tematika številnih študij. Obstaja mnogo definicij kakšno življenje je kakovostno življenje in predvsem kakšna je kakovost življenja v starosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako stanovalci v domovih za starejše ocenjujejo svojo kakovost življenja. Raziskovalna metodologija in metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje kakovosti življenja in počutja starostnikov je bil uporabljen validiran vprašalnik »Euro Quality of life – 5 Dimension« (EQ-5D-5L). V raziskavo je bilo vključenih 158 stanovalcev domov za starejše iz Avstrije, Slovenije in Madžarske. Rezultati: Večina starejših v domovih ima zelo velike težave z gibanjem, ne zmorejo samostojno skrbeti za osebno higieno in samostojno opravljati vsakodnevnih aktivnosti, vendar pa kljub temu nimajo težav ali pa imajo malo težav s slabim počutjem ali občutenjem žalosti. Ugotovljeno je bilo, da se starejši ljudje različno pogosto udeležujejo organiziranih aktivnosti. Starejši svoje zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo in dobro, medtem, ko večina kakovost življenja doživlja kot slabo. Diskusija in zaključek: Doživljanje kakovosti življenja starejših ljudi je močno odvisno od zdravstvenega stanja starejših oziroma od njihove ocene zdravja, saj je raziskava pokazala, da tisti starejši ljudje, ki svoje zdravje ocenjujejo kot slabo, tudi kakovost življenja doživljajo kot slabo. Poudariti pa je smiselno še, da na kakovost življenja vpliva tudi vključevanje v aktivnosti, ki so organizirane v domovih za starejše. Udeleženci se sicer različno pogosto vključujejo v organizirane aktivnosti, vzrok za to bi naj bil v načinu življenja v preteklih življenjskih obdobjih.
Ključne besede: starostnik, kakovost življenja, zdravje, spremembe v starosti, domska oskrba
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

4.
Zdravje je blagostanje - vodilna vloga Evrope pri skrbi za zdravje
Felix Unger, 2008, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: zdravje, blagostanje, tržišče, trg zdravja, vodilna vloga
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (114,71 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

5.
Vpliv povišanih vrednosti PM10 delcev v zraku na obravnavo pacientov v urgentnem centru
Maja Kramberger, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Kakovost zraka je ključnega pomena za zdravje ljudi povsod po svetu. Obremenitve onesnaženosti zraka vplivajo tudi na poslabšanje zdravstvenega stanja predvsem v okoljih, kjer je vpliv industrializacije vse višji in se vozni park vedno veča. Namen zaključnega dela je raziskati povezave med onesnaženostjo zraka z delci PM10 in povečanim obiskom bolnikov v enem izmed urgentnih centrov v Sloveniji ter s tem ugotoviti vpliv na zdravje posameznikov. Metode: Pri pripravi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo retrospektivno raziskavo, kjer smo pri teoretičnem delu uporabili opisno metodo dela. Raziskava je potekala v enem izmed urgentnih centrov v Sloveniji, kjer smo zbrali podatke tudi o vrednostih delcev PM10 iz štirih okoliških merilnih mest. Pridobljene podatke smo analizirali in obdelali z uporabo računalniškega programa IBM SPSS 22.0. Rezultati: Med pregledom in analizo podatkov nismo v nobeni izmed postavljenih hipotez opazili statistično pomembne razlike, ki bi dokazovala vpliv delcev PM10 na zdravje ljudi. Opažamo trend ob povišanih delcih PM10 povprečno več bolnikov na dan in več hospitalizacij, več smrti in več bolnikov z astmo. Ugotovili smo, da je bila povprečna vrednost delcev PM10 v letu 2020 in 2021 19,03 µg/m3. Razprava in zaključek: Signifikantnih razlik nismo ugotavljali. Ugotavljali nismo tudi večje obremenjenosti in izpostavljenosti prašnim delcem. Na opazovanem območju in času ugotavljamo 58 dni povišanih vrednosti PM10 z vključenim dvodnevnim zamikom. Minimalna dosežena vrednost PM10 je znašala 3,6 µg/m3, maksimalna pa 140,8 µg/m3.
Ključne besede: PM10 delci, onesnaževanje zraka, vpliv na zdravje, urgentni center, povečanje hospitalizacij
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 177; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

6.
Pravica delavca do odklopa : magistrsko delo
Anja Bertoncelj, 2023, magistrsko delo

Opis: Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije ima velik vpliv na življenja vseh posameznikov, prav tako pa tudi na področje delovnega prava. Vsak posameznik je z razvojem tehnologije pridobil možnost, da ima kjerkoli in kadarkoli pri roki napravo, ki mu omogoča, da je vsakomur dosegljiv. To se odraža tudi na področju delovnega prava, in sicer na način, da delodajalci kontaktirajo delavce, ne le v času rednih delovnih ur, temveč tudi izven delovnega časa. Kontaktirajo jih lahko tudi sodelavci, z vprašanji v zvezi z delom. Delavci pa so velikokrat primorani na te klice ali sporočila odgovoriti, saj se bojijo izgube zaposlitve ali pa imajo naloženo delo, ki ga v rednem delovnem času niso morali opraviti. Pri tem nastaja težava v zvezi z dosegljivostjo delavcev, saj to pomeni, da delavci delo opravljajo brez možnosti za počitek oziroma svojega prostega časa ne izkoriščajo na način, kot bi si ga sami želeli. S tem razlogom se je razvila pravica do odklopa, in sicer pravica delavca, da se ne odziva na klice in sporočila delodajalca ter obveznosti delodajalcev, da delavcev ne kontaktirajo izven rednih delovnih ur. Pri tem so pomembna vsa pravila v zvezi z delovnim časom, dnevnim in tedenskim počitkom ter odmori, kateri so zajeti v mednarodnem, evropskem in nacionalnem pravu. Z dosledno uporabo vseh teh pravil se delavcem daje pravica do počitka. Kljub vsem obstoječim pravilom pa se je razvila posebna pravica, to je pravica do odklopa, ki ni le pravica delavcev, temveč tudi obveznost delodajalcev, ki jo je potrebno uzakoniti, saj obstoječa pravila v zvezi z delovnim časom, počitki in odmorom, ne zadostujejo. Potrebna so torej posebna pravna pravila, ki bodo delavcem dala pravico, da se odmakne od delovnega okolja in čas preživi po lastni volji. Pomembnost te pravice se kaže v tem, da se vedno več držav odloča za uzakonitev pravice do odklopa, od katerih je bila prva država Francija, kateri so sledile tudi druge. Tudi Slovenija je sprejela predlog spremembe ZDR-1, kjer bi poseben člen uredil pravico do odklopa ter sankcije v primeru nesprejema ukrepov za uveljavitev pravice do odklopa. Prav tako na ravni Evropske unije potekajo aktivnosti za uzakonitev pravice do odklopa, saj je bila sprejeta Resolucija Evropskega parlamenta s predlogom morebitne nove direktive o pravici do odklopa, ki bi harmonizirala ureditev v vseh državah članicah.
Ključne besede: delovno pravo, pravice iz delovnega razmerja, pravo Evropske unije, pravica do odklopa, odklop, delovni čas, dnevni in tedenski počitek, varnost in zdravje pri delu
Objavljeno v DKUM: 07.03.2024; Ogledov: 432; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
Duševno in telesno zdravje učiteljev razrednega pouka v enorazrednih in kombiniranih oddelkih : magistrsko delo
Tjaša Holer, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli preučiti področje poučevanja v kombiniranem in enorazrednem oddelku v povezavi z duševnim in telesnim zdravjem učiteljev. V sklopu teoretičnega dela smo se osredotočili na raziskovanje že raziskane literature o telesnem in duševnem zdravju učiteljev v kombiniranem in enorazrednem oddelku, znanje pa smo nato v empiričnem delu s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili in analizirali ter spoznanja podkrepili z literaturo. V raziskavo smo vključili 159 učiteljev iz obeh oddelkov. Prišli smo do ugotovitve, da je svoje delo kot stresno opisalo 73 % anketiranih učiteljev. V delu smo želeli raziskati, kako so učitelji, ki poučujejo v kombiniranem ali enorazrednem oddelku, zadovoljni s svojim delovnim mestom. Rezultati so pokazali, da so učitelji v kombiniranem oddelku manj zadovoljni s svojim delom kot učitelji v enorazrednem oddelku. Učitelji, ki so bili vključeni v raziskavo, so se v večji meri strinjali z izjavami, da se na delovnem mestu težje umirijo, pretirano odzovejo na določene situacije, so razdraženi ter se težje sprostijo in so med drugim tudi precej občutljivi. Kljub temu pa med obema skupinama učiteljev ni prišlo so statistično značilnih razlik v intenzivnosti izražanja simptomov slabšega duševnega zdravja. Osredotočili smo se še na simptome stresa in ugotovili, da se učitelji v obeh oddelkih srečujejo v enaki meri z vsemi navedenimi simptomi.
Ključne besede: kombiniran pouk, enorazredni pouk, duševno in telesno zdravje, učitelj, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 300; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

8.
Vpliv joge na psihofizično počutje nosečnice
Azra Delić, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Nosečnost prinaša veliko novih sprememb, ki velikokrat pustijo psihične in fizične posledice. Joga je metoda obvladovanja psihofizičnega vpliva nosečnosti na nosečnico. Namen zaključnega dela je ugotoviti, na kakšen način joga vpliva na nosečnico. Metode: Izvedli smo narativni pregled znanstvene literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, Cochrane Library, PubMed in ScienceDirect po vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijih. Rezultati: Po pregledu literature smo v analizo vključili šest člankov. Ugotovili smo, da izvajanje prenatalne joge v nosečnosti preprečuje oziroma zmanjšuje strah, stres, anksioznost in depresijo, izboljša čustveno ravnovesje in spanec, poveča zavedanje o spremembah v telesu in razumevanje le teh, vpliva na večjo povezanost z nerojenim otrokom ter psihično pripravljenost na porod. Prav tako vpliva na zmanjšanje bolečin, izboljša gibljivost in fizično zmogljivost ter posledično pozitivno vpliva na poporodno življenje nosečnice. Pri skupinski vajah joge se poveča socialni kontakt z drugimi nosečnicami in nudi možnost izmenjave izkušenj. Razprava in zaključek: Izvajanje prenatalne joge v nosečnosti spodbuja izboljšanje psihofizičnega stanja nosečnice ter delno ublaži tipičen upad slabšanja mentalnega zdravja pri nosečnicah. Vendar je iz nekaterih raziskav razvidno, da ima joga le kratkoročne učinke na simptome depresije, zato bi bilo treba izvesti več raziskav za ugotovitev dolgoročnih učinkov joge na nosečnico.
Ključne besede: nosečnost, prenatalna joga, vpliv, mentalno zdravje
Objavljeno v DKUM: 14.12.2023; Ogledov: 434; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (794,87 KB)

9.
Vpliv industrijskega onesnaževanja zraka na zdravje ljudi
Verena Gračner, 2023, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Industrijski razvoj ima štiri glavne vire onesnaževanja zraka. V povezavi z industrijo govorimo o mobilnih virih, pri katerih zgorevajo fosilna goriva, in o stacionarnih virih, kamor sodijo rafinerije, elektrarne in emisijski produkti tovarn. Vse to povzroča izredne razmere v javnem zdravju, predvsem za ogrožene skupine (otroke in starejše ljudi), saj vpliva na nastanek ali poslabšanje bolezni dihal, kardiovaskularne bolezni, predvsem pa je onesnažen zrak vzrok za 10 % vseh smrti. Metoda: V zaključnem delu smo uporabili opisno in komparativno metodo dela. Literaturo smo iskali v bazah podatkov, kot so: ScienceDirect, PubMed, SAGE Journals. Pri iskanju literature smo uporabili vključitvene kriterije: celotna besedila, jezik članka (angleščina, hrvaščina, srbščina, slovenščina), leto objave članka, raziskovalni članki, pregledni članki, posamezne kvantitativne ali kvalitativne raziskave. Uporabili smo tudi knjižna poglavja, praktična poročila, informacije s konferenc, poročila stalne prakse. Analiza literature je bila opravljena po metodologiji PRISMA. Rezultati: Pri analizi strokovne literature smo ugotovili, da industrijsko onesnaževanje in življenje v bližini naftnih rafinerij škodljivo vplivata na zdravje (težave z dihanjem, splav, rak, kožne bolezni) in bistveno povečata umrljivost. V določenih situacijah so bile koncentracije onesnaževal na minimalni ravni, pa to vendar vseeno predstavlja težavo za zdravje zaradi dolgotrajne izpostavljenosti zračnim onesnaževalom. Razprava: Prašni delci, plin in dim v ozračju presegajo ravni kakovostnega zraka (predvsem pozimi, ko se industrijskim in cestnim virom pridružijo še onesnaževala iz kurišč). Skoraj 9 od 10 ljudi, ki živijo v urbanih območjih po vsem svetu, je prizadetih zaradi onesnaženosti zraka. Danes se je nemogoče izogniti onesnaženosti zraka, saj ga kot posledice industrije ni mogoče popolnoma odpraviti, vendar ga lahko s strogimi ukrepi, s skupnimi močmi ali individualnim pristopom zmanjšamo.
Ključne besede: industrijsko onesnaževanje, zrak, zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 340; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (818,93 KB)

10.
Analiza digitalnega vključevanja oseb z motnjami v duševnem zdravju : diplomsko delo
Saša Jovanović, 2023, diplomsko delo

Opis: Naraščanje povpraševanja po izboljšanju duševnega zdravja je povzročilo velik narast digitalnih vsebin za pomoč pri teh težavah. V diplomski nalogi smo si ogledali kakšno je stanje digitalne vključenosti oseb z motnjami v duševnem zdravju in ali se lahko sploh poslužujejo digitalnih rešitev za izboljšanje duševnega zdravja. Analiza literatura je pokazala, da motnje v duševnem zdravju niso razlog za digitalno izključenost. Aplikacij namenjenih izboljšanju duševnega zdravja je veliko, a pogosto nimajo znanstvenih dokazil za delovanje. Opazili smo tudi, da spletne strani ne uporabljajo dostopnostnih standardov, namenjenih osebam z motnjami v duševnem zdravju.
Ključne besede: digitalna vključenost, digitalna izključenost, duševno zdravje, digitalne intervencije za duševno zdravje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 508; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (780,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici