SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
UREDITEV IN OBDAVČITEV ŠTUDENTSKEGA DELA V SLOVENIJI TER PRIMERJAVA Z IZBRANIMI DRŽAVAMI
Žaklina Kosanec, 2010, diplomsko delo

Opis: Obravnavali smo ureditev in obdavčitev študentskega dela v Sloveniji ter slovensko študentsko delo in obdavčitev primerjali z posameznimi tujimi državami. Študentsko delo v Sloveniji ima pomembno vlogo, saj se ga poslužuje večina študentov. Z študentskim delom si študentje nemalokrat olajšajo finančni položaj študija ter si nabirajo praktične izkušnje. Po drugi strani, pa si s tovrstnim delom tudi podaljšajo čas študija. Študentsko delo v Sloveniji ima v primerjavi z izbranimi tujimi državami privilegiran položaj in sicer z davčnega vidika, kakor tudi z vidika plačevanja posameznih prispevkov in zavarovanj. V proučevanih tujih državah (Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Velika Britanija) ima besedna zveza študentsko delo drugačen pomen kot pri nas, saj so študentje izenačeni z ostalimi zaposlenimi, s katerimi skupaj tvorijo enoten trg dela. Študentje v tujini za opravljeno delo plačujejo davek na dohodek, poleg tega se jim opravljeno delo šteje v delovno dobo. Po zaključku študija predstavljajo enako konkurenčno delovno silo kot preostali trg dela. Z primerjavo študentskega dela pri nas in v izbranih tujih državah smo ugotovili, da smo ena izmed redkih držav, katera ima študentsko delo urejeno popolnoma ločeno od ostalega rednega zaposlovanja v državi. Primerjava je pokazala tudi, da je davčni vidik in vidik plačevanja posameznih prispevkov ter zavarovanj za študente v Sloveniji ugodnejši, kot so ga deležni študentje v izbranih tujih državah.
Ključne besede: študentsko delo, ureditev študentskega dela, obdavčitev študentskega dela, študent, agencija za posredovanje študentskega dela, Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Avstrija, Velika Britanija
Objavljeno: 25.08.2010; Ogledov: 2600; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
Mentorstvo v zdravstveni negi
Nina Bjelan, 2010, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. Mentorstvo v dejavnosti zdravstvene nege je ključnega pomena za usposabljanje študentov, ki pridejo iz predavalnic v klinično okolje. Mentorstvo je zahtevno delo in pomeni dodatne odgovornosti in obveznosti za medicinske sestre, zato je pomembna dobra organizacija, pripravljenost in vodeno mentorstvo. Namen. V diplomskem delu želimo raziskati in preučiti pomen mentorstva v zdravstveni negi. Metodologija raziskovanja. S pomočjo deskriptivne metode ter študija domače in tuje literature smo razjasnili pojem mentorstva in opisali vloge ter naloge mentorjev v kliničnem okolju. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Vzorec raziskave je zajemal 40 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov na oddelkih Klinike za kirurgijo in oddelkih Klinike za interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Z anketnim vprašalnikom, ki je obsegal 19 vprašanj zaprtega in odprtega tipa, smo ugotavljali zadovoljstvo z načinom izvedbe kliničnih vaj med mentorji, potrebe po izobraževanju na področju mentorstva, način priprave na vlogo mentorja ter kako ocenjujejo vlogo mentorja in klinične vaje študentov. Rezultati. Rezultati so pokazali, da se večina mentorjev na mentorstvo pripravlja. Pripravljeni so se tudi izobraževati in izpopolnjevati za izvajanje kakovostnega mentorstva študentom na kliničnem usposabljanju. Ugotovili smo tudi, da je mentorstvo dodatno obremenjujoče delo, za katerega večina porabi 3 in več ur dnevno, zato si želijo razbremenitve drugih obveznosti. Zaključek. Izobraževanje študentov v praksi zdravstvene nege je odgovornost zdravstvene in izobraževalne inštitucije. Zagotovo pa lahko trdimo, da gre velika zasluga prav mentorjem v času kliničnega usposabljanja, njihovi prizadevnosti, motivaciji in strokovnem vodenju, ob katerih študenti Fakultete za zdravstvene vede pridobivajo dragocene izkušnje neposredno v kliničnem okolju.
Ključne besede: mentor, mentorstvo, klinično usposabljanje, študent, zdravstvena nega
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 3990; Prenosov: 968
.pdf Celotno besedilo (1018,84 KB)

4.
PROBLEMATIKA ŠTUDENTSKEGA DELA V SLOVENIJI
Tjaša Novak, 2010, diplomsko delo

Opis: V današnjem času vedno več študentov dela preko študentskih servisov. Študentje prihajajo iz različnih regij, družin, družbenih in socialnih razredov, vsak ima svoje interese, želje in cilje. Nekateri pridno študirajo, drugi dajejo prednost zabavi, spet tretji pa izkoriščajo študentski staž tudi za študentsko delo. S tem si lahko izboljšujejo finančno in socialno stanje ali pa zgolj preizkušajo raznovrstna dela, spoznavajo različne delodajalce in si nabirajo delovne izkušnje.
Ključne besede: Delo Študent Študentsko delo Študentski servis Redna zaposlitev delo
Objavljeno: 17.01.2011; Ogledov: 1992; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (621,43 KB)

5.
ŠTUDENT KOT OSREDNJI SUBJEKT V PROCESU IZOBRAŽEVANJA
Rok Capl, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli raziskati in analizirati prednosti in slabosti pri študiju na Fakulteti za organizacijske vede. Kot središče in nosilca vsebine diplomske naloge smo vzeli študenta na Fakulteti za organizacijske vede. Razvili smo anketni vprašalnik, ki nam bo pokazal mnenje anketiranih študentov o vidikih odzivnosti in dostopnosti profesorjev ter asistentov na Fakulteti za organizacijske vede. Ugotovili bomo, kateri dejavnik najbolj vpliva na neprisotnost študentov na predavanjih in vajah in kaj je razlog za odločitev študentov za izbiro inštruktorja. Na podlagi dobljenih rezultatov in analizi smo ugotovili, da so merila in mnenja študentov Fakultete za organizacijske vede o fakulteti in učiteljih dokaj enotna in pozitivno naravnana. Pri analiziranju podatkov smo še ugotavljali, če obstajajo statistično pomembne razlike med izbranimi spremenljivkami.
Ključne besede: študent, Fakulteta za organizacijske vede, izobraževanje, okolje, marketing, izobraževalni proces
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 1428; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (670,84 KB)

6.
SPECIFIČNOSTI OBDAVČITVE UPOKOJENCEV IN ŠTUDENTOV V SKLADU Z NOVO ZAKONODAJO
Patricija Vudler, 2010, diplomsko delo

Opis: Upokojenec je oseba, katera se je upokojila in za to ob koncu aktivnega dela prejema zasluženo pokojnino. Po uvedbi nove pokojninske reforme, bi naj bila starostna meja za upokojitev 65 let ob izpolnjeni pokojninski dobi najmanj 15 let. Upokojencem je glavni vir dohodka v pokoju pokojnina, ki je lahko delna, starostna, vdovska, invalidska, družinska ali državna. Družinska pokojnina ni vezana na status upokojenca, pač pa jo lahko prejemajo drugi družinski člani po umrlem. Tako jo lahko prejema tudi študent. Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod in se tako izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem programu. V času študija imajo študenti možnost pridobitve dohodka preko študentskega dela na podlagi študentskih napotnic, izdanih preko študentskih servisov in štipendij, kot so kadrovska, državna in Zoisova štipendija. Višina prejetih dohodkov in status (upokojenec, študent) osebe, vpliva na znesek akontacije dohodnine. Status osebe je pomemben pri ugotavljanju oziroma uveljavljanju možnih olajšav. Na podlagi višine dohodkov in upoštevanih možnih olajšav pridemo do ugotovitve, v kateri dohodninski razred sodi posameznik. Znesek študentovih olajšav se razlikuje od zneska upokojenčevih olajšav. Tako ob enako ustvarjenemu dohodku, nista enako obdavčena, prav zaradi različnega izhodišča. Pri upokojencih so obdavčene vse pokojnine, če presegajo neobdavčeno mejo, katera predstavlja 1.027,00 eurov. Upokojenci, kateri so starejši od 65 let uveljavljajo še starostno olajšavo in za to pri njih nastopi davčni odtegljaj pri višini 1.250,00 eurov. Pri študentih je obdavčena od štipendij le kadrovska, če presega višino minimalne plače in pa študentsko delo ob prekoračitvi dovoljene meje, ki je odvisna od tega ali je oseba vzdrževani družinski član ali ne in ali izpolnjuje pogoje za uveljavljanje posebne osebne olajšave. Zaradi vrste problemov povezanih s študentskim delom, so predlagane določene rešitve v Zakonu o malem delu. Po novi zakonodaji bi tako začasno, občasno in trajnejše omejeno delo lahko opravljali študenti, brezposelni in upokojenci. Pomembna razlika od študentskega dela, katerega poznamo danes, je, da bi se po novem tovrstno delo omejilo na 14 ur tedensko, torej 60 ur mesečno, kar znaša na letni ravni 720 ur. Za študente izjemoma bi zaradi prioritete študija veljala le letna omejitev števila ur. Poleg tega je novost še ta, da se za tovrstno delo predvideva letna omejitev dohodka, katera naj ne bi presegala 6.000,00 eurov bruto.
Ključne besede: študent, upokojenec, pokojnina, štipendija, olajšave, študentska napotnica, obdavčitev dohodkov, praktično delo, vzdrževani član, dohodninska lestvica, Zakon o malem delu
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 3062; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (382,82 KB)

7.
STRES PRI ŠTUDIJU
Urška Preisinger, 2010, diplomsko delo

Opis: Beseda stres je danes pogosto uporabljena, saj živimo v svetu, ki se hitro razvija in od nas zahteva vedno več in več. Nenehno se moramo prilagajati, spreminjajo se vrednote, navade, družbene strukture in ljudje. Zaradi vedno hitrejšega ritma življenja le malokomu uspe ohraniti stabilno notranje ravnovesje. Pritiski se začnejo že zgodaj v otroštvu in se skozi življenje le še stopnjujejo. V šoli se morajo otroci boriti za čim boljše ocene, prav tako v srednji šoli, medtem ko na fakulteti poleg tega nastopijo še drugi problemi. Ko se zaposlimo, moramo dokazovati in potrjevati svoje sposobnosti in tako nemalokrat pozabimo na druge vidike našega življenja, kot so na primer ukvarjanje s športom, konjički, druženje s prijatelji, vzdrževanje dobrega odnosa s partnerjem in otroki. Stres prinese spremembe, s katerimi se moramo soočiti, to pa počne vsak na svoj način, ki se mu zdi najbolj ustrezen. Mnogi se zavedajo pomembnosti teh sprememb, le malokdo pa pomisli na posledice, ki nam jih prinašajo. Ker nas stres v življenju spremlja skoraj povsod in so mu tudi študentje velikokrat izpostavljeni, smo se odločili za raziskavo na to temo. S pomočjo ankete, ki so jo rešili študentje Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru, smo ugotovili, da se študentje zavedajo škodljivih vplivov stresa na zdravje, prav tako ne kažejo izrazitih znakov stresa, saj se povprečne vrednosti pri čustvenih, socialnih in mišljenjskih znakih gibajo v mejah sprejemljivega. Najbolj stresna predmeta prvega letnika sta po mnenju študentov matematika in programiranje, drugega statistika, med tem ko je najtežji predmet tretjega stohastika. Najbolj stresen je prvi letnik študija, saj morajo študentje zbrati določeno število kreditnih točk za napredovanje v višji letnik, najmanj stresen pa je po mnenju študentov tretji. Najtežji način preverjanja znanja je ustni izpit, na drugem mestu se nahaja pisni. Študenti dokaj pogosto uporabljajo strategije, ki preprečujejo stres, torej se znajo spoprijemati z njim. Telesna aktivnost je eden od najučinkovitejših načinov za premagovanje le-tega, zato je dobro, da se študentje dokaj redno ukvarjajo s športom. Alkohol, droge in ostale razvade so pri nekaterih ljudeh sredstvo za beg pred problemi, a študentje se v povprečju redko zatekajo k tem razvadam in navadam ter se zavedajo, da to ni pravi način za premagovanje stresa.
Ključne besede: Stres, Premagovanje stresa, Študij, Študent
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 1475; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
PRIMERJAVA MED AKADEMSKO IN VAŠKO FOLKLORNO SKUPINO
Katja Kordelc, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljudski ples lahko danes srečamo že skorajda povsod — na raznih prireditvah in v televizijskih oddajah, kjer folklorne skupine s svojimi nastopi popestrijo dogajanje. V nastopih prikazujejo ljudske plese, ki so del slovenske duhovne kulture in tako ohranjajo ter prikazujejo naše plesno izročilo. V diplomski nalogi sem raziskala podobnosti in razlike med Akademsko folklorno skupino Študent Maribor in vaško Folklorno skupino Oton Župančič Artiče. Obe skupini uspešno in z velikim zagonom poustvarjata slovensko plesno izročilo. Lotevata se tudi organiziranja mednarodnih folklornih festivalov. Akademska folklorna skupina je že vrsto let soorganizatorica festivala Folkart, medtem ko je vaška folklorna skupina pred nekaj leti ustanovila mednarodni folklorni festival Slofolk, ki je v posavskih krajih vsako leto prepoznavnejši. Skupini pa se srečujeta tudi s težavami. Akademska folklorna skupina ima težave predvsem s pridobivanjem finančnih sredstev, ki so povezana z gostovanji izven Evrope. Druga težava pa je v pridobivanju članov, saj jih veliko preneha z delovanjem v skupini, ko zaključijo s študijem. Vaška folklorna skupina pa ima težave z organizacijo dela in vestnostjo članov na vajah. S slednjo je mogoče povezana motivacija članov, ki je tako kot pri Akademski folklorni skupini večja pred koncerti in gostovanji, ko člani vedo, da bo selekcija med plesalci. Menim, da bi se morali člani truditi skozi vso leto, kajti skupina bo uspešna in dobro pripravljena le z vestnim delom vseh članov.
Ključne besede: Folklora, Akademska folklorna skupina Študent Maribor, vaška folklorna skupina Oton Župančič Artiče, ljudska glasba, ljudski plesi, ljudska noša.
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1230; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (6,97 MB)

9.
MALO DELO - NOVA OBLIKA ŠTUDENTSKEGA DELA
Alja Križaj, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi raziskujem Zakon o malem delu (ZMD), ki naj bi temeljito reformiral študentsko in druge oblike priložnostnega in občasnega dela z uvedbo malega dela. Določbe ZMD primerjam s sedanjo ureditvijo študentskega dela, obenem pa obravnavam tudi malo delo, kot fleksibilno oz. atipično obliko zaposlitve po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Obravnavam fleksibilne oblike zaposlitve in pišem o razlogih zakaj vse več delodajalcev odstopa od sklepanja splošne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Moj zaključek glede ZMD je, da bi nova ureditev študentskega zaposlovanja bila pozitivna in da bi se na podlagi ZMD povečala zaposlenost.
Ključne besede: Delodajalec, delavec, trg dela, Zakon o malem delu, malo delo, fleksibilno zaposlovanje, atipične oblike zaposlitve, delo na črno, brezposelnost, študentsko delo, študent.
Objavljeno: 07.04.2011; Ogledov: 1790; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (315,86 KB)

10.
Razvijanje modela tutorstva
Karmen Romih, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča. Študenti velikokrat ne morejo sami premagati izzivov, ki jih prinaša študij zdravstvene nege. Težave študentov se odražajo tudi v nizki prehodnosti v višji letnik. Izkušnje iz tujine so pokazale uporabnost različnih tutorskih sistemov kot modelov za zmanjšanje težav študentov in zvišanje prehodnosti med letniki. Na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice smo oblikovali model tutorstva, za katerega nas zanima, ali je ustrezen za tiste, ki jim je namenjen. Na podlagi rezultatov raziskave bi kasneje razvili model, ki bi študentom nudil pomoč pri osebnem in kariernem razvoju. Metode. V mesecu juniju 2010 je bila s pomočjo anketnega vprašalnika na priložnostnem vzorcu 164 študentov Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice izvedena kvantitativna raziskava. Trditve, povezane s tutorstvom, so bile predstavljene na podlagi povprečne vrednosti in standardnega odklona (PV±SO). S pomočjo hi-kvadrat testa se je pokazalo, da se potrebe po tutorstvu statistično pomembno razlikujejo glede na vrsto študija, predhodno izobrazbo in letnik študija. Statistična analiza je bila izdelana s programom SPSS 15.0. Rezultati. Študenti so vse oblike tutorstva, predvsem pa predmetno tutorstvo ocenili kot pomoč pri premagovanju težav, vendar sami ne želijo postati tutorji. Individualno obliko tutorstva so potrebovali zaradi težav v zvezi z učenjem in klinično prakso. Dokazali smo statistično pomembno razliko v potrebi po tutorstvu glede na letnik študija, vrsto študija in predhodno izobrazbo študentov. Izredni študenti, študenti višjih letnikov in študenti s srednješolsko predizobrazbo zdravstvene smeri izražajo večjo potrebo po tutorstvu. Razprava. Študenti zdravstvene nege na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice potrebujejo podporni sistem v obliki tutorstva. Obstoječi tutorski model na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice je treba nadgraditi na področju predmetnega tutorstva in ga še bolj približati študentom zdravstvene nege. Podporni sistem, ki ga ima oblikovanega Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, bi veljalo uporabiti kot primer dobre prakse.
Ključne besede: Ključne besede: študent, tutorstvo, zdravstvena nega, izobraževanje
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 1915; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (485,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici