| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA MED POPOLDANSKIM IN NAVADNIM SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM
Anita Kavaš, 2012, diplomsko delo

Opis: Svetovna gospodarska kriza je kriva, da v zadnjem času propada veliko število podjetij. Posledica tega je velika stopnja brezposelnosti. Nekateri posamezniki so tako prisiljeni ustanoviti svojo podjetje, spet drugi začutijo priložnost, ki se ponudi na trgu ob umiku prejšnjih podjetij za nove poslovne poti. Zaradi zgoraj naštetega je v porastu ustanavljanje osnovne oblike samozaposlitve – samostojnega podjetnika. Ker se ravno v tem času odražajo rezultati večletne recesije in je na trgu presežek delovne sile, smo v diplomski nalogi skušali predstaviti čim širši populaciji, kako se lahko samozaposlijo in legalno pridejo do dodatnega zaslužka. Posledica krize so tudi slabša plačila delodajalcev in tako veliko ljudi išče priložnosti za dodatni zaslužek. To možnost jim daje odprtje popoldanskega s.p.. Pri popoldanskem samostojnem podjetniku je potrebno, da je posameznik, ki se za to obliko odloči zraven še redno zaposlen. Ustanovitelj namreč plačuje samo pavšalne prispevke, medtem ko mu redne prispevke plačuje delodajalec. Popoldanski s.p. je primeren za študenta, upokojenca ali zaposlenega. Samo odprtje je zelo preprosto; izpolniti je potrebno AJPES obrazec in DURS obrazec, nato je potrebno odprti še poslovni račun na banki. Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Zanj veljajo povsem enake vsebinske značilnosti kot za gospodarske družbe. Ob ustanovitvi pa se lahko pridobi subvencija za samozaposlitev, ki jo dodeljuje zavod za zaposlovanje. Za popoldanskega s.p. prispevke plačuje delodajalec, zato popoldanski s.p. plačuje samo pavšalne prispevke pokojninskega, invalidskega in prispevke zdravstvenega zavarovanja, navadni pa si jih krije sam. Proučevali smo tudi podobne organizacijske oblike v tujini. Za samostojnega podjetnika v Avstriji in Nemčiji veljajo določila, ki so zapisana v Trgovinskem zakoniku. Poslovne knjige mora voditi po načelih urejenega knjigovodstva. Poleg trgovinskega zakonika so pomembni še drugi gospodarski predpisi. Obravnavane oblike smo tudi primerjali med seboj ter predstavljali njihove značilnosti in posebnosti, tako da bi posamezniku kar najbolj olajšali dilemo ali naj se odloči za ustanovitev podjetja ali pa naj si raje poišče zaposlitev in odpre popoldanski s.p.
Ključne besede: popoldanski s.p., pavšalni prispevki, študentski s.p., Trgovinski zakonik, urejeno knjigovodstvo, ZGD-1, enostavno knjigovodstvo, dvostavno knjigovodstvo, normirani stroški
Objavljeno v DKUM: 29.08.2012; Ogledov: 2282; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

2.
ANALIZA FADN METODOLOGIJE Z VIDIKA ENOSTAVNEGA IN DVOSTAVNEGA RAČUNOVODENJA NA SLOVENSKIH KMETIJAH
Janez Zupanc, 2011, diplomsko delo

Opis: Računovodstvo je ena od temeljnih prvin vsakega podjetja, ki ima vizijo in znanje ter je uspešno. Skrbno vodenje poslovnih knjig, bilanc in izkazov je na slovenskih kmetijah bolj izjema kot pravilo. To se že spreminja in se bo v prihodnosti še bolj. Vsak lastnik, direktor, poslovodja in tudi gospodar kmetije mora biti seznanjen z vsemi poslovnimi dogodki v podjetju ali na kmetiji, saj mu to omogoča pregled nad prihodki in odhodki ter s tem posledično dobičkom ali izgubo. Cilj prvega poglavja je bil predstaviti sistem FADN v Sloveniji in tujini ter problematika uvajanja tega sistema v okolje. Problemi in težave so znani. Neobstoj informacijskega sistema, pomanjkanje kadra na kmetijsko-gozdarskih zavodih ter slaba koordinacija in vizija pristojnega ministrstva onemogočajo razvoj in pozitivne učinke sistema FADN v Sloveniji. Tuje države EU že leta uporabljajo ta sistem, ki je uspešen, ter ga na nacionalni ravni tudi nadgrajujejo. Država bo morala na tem področju zelo hitro ukrepati, saj se nespoštovanje direktiv EU lahko kaznuje, nespoštovanje pravil pa omogoča zlorabe in nepravilnosti v kmetijstvu. Pri možnostih računovodenja na kmetijah v Sloveniji kmetje nimajo veliko izbire. Trenutno poznamo način dvostavnega in enostavnega računovodstva. Slednjega, ki je vsebinsko lažji in cenejši, bodo v prihodnosti ukinili. Uporabljal se bo lahko samo način dvostavnega računovodstva. Vendar bodo tudi tukaj državne inštitucije in računovodska stroka morali narediti računovodski standard, ki bo opredeljeval samo kmetijsko dejavnost, tako da bodo jasno določena pravila, ki bodo veljala v pripoznavanju pridelkov, sredstev, obveznosti. Takega standarda trenutno nimamo, kar je za državo s skoraj 75.000 kmetijami zelo nenavadno. Analiza sistema FADN z vidika računovodskih predpisov v Sloveniji je pokazala velike vsebinske razlike v zajemanju podatkov. Zajemanje prihodkov, stroškov, sredstev je v sistemu FADN prilagojeno kmetijski dejavnosti, saj je vsebinsko manj obsežno. Prihodki v sistemu FADN zajemajo samo prihodke od prodaje, sredstva so drugače opredeljena, amortizacija je stalni strošek, kar pa je logično, saj je temeljni namen sistema FADN spremljanje dohodkovnega položaja kmeta. Tudi evidence v sistemu FADN nimajo skupnih povezav s SRS, to so bolj kmetijski podatki, ki so namenjeni kmetijski dejavnosti. Vse to seveda povzroča neobstoj računovodskega standarda, ki bi opredeljeval kmetijsko dejavnost, saj je trenutno preveč vsebinskih razlik, ki bi omogočale boljšo primerljivost med sistemom FADN in SRS. Empirična analiza je pokazala vso problematiko in negativna mnenja stroke o uvajanju sistema FADN s strani pristojnih državnih inštitucij. Slednje bodo morale določiti strategijo razvoja kmetijstva, ki bo časovno določena in bo vsebovala vse zakone, pravila in sisteme, kot jih pozna EU. V diplomski nalogi smo postavili tudi štiri trditve, ki jih bomo potrdili ali ovrgli. Ovržemo lahko trditev, da je slabost sistema FADN v preobsežnem zbiranju neekonomskih podatkov. Temeljni cilj sistema FADN je spremljanje dohodkovnega položaja kmeta, zato so v sistemu določeni kmetijski podatki, ki ji ne moremo ekonomsko ovrednotiti. Prav tako lahko ovržemo trditev, da je primerjalna analiza uvajanja sistema FADN v Sloveniji in izbranih državah EU pokazala, da se države soočajo z različnimi problemi na področju računovodstva. Samo v Sloveniji imamo to težavo, saj nimam računovodskega standarda za kmetijsko dejavnost. Potrdimo lahko trditev, da uvedba sistema FADN v Sloveniji ni bila podprta z informacijskim sistemom, kar bi omogočilo učinkovito obdelavo podatkov. Tega v Sloveniji še vedno nimamo, kar zavira razvoj sistema FADN. Potrdimo lahko tudi trditev, da je poznavanje sistema FADN z vidika računovodskega zajemanja podatkov in oblikovanja informacij na ravni kmetijsko-gozdarskih zavodov pomanjkljivo, kar je potrdila anketa, ki smo jo opravili. Ta naloga prikazuje nekatere probleme slovenskega kmetijstva. V prihodnosti bo življenje kmetov še težje, saj bodo pred
Ključne besede: sistem FADN, enostavno računovodstvo, dvostavno računovodstvo, SRS, MRSP 41
Objavljeno v DKUM: 17.07.2012; Ogledov: 3106; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (662,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici