1. Zaposlitev športnikov po končani športni karieriNina Klemenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Cilj vrhunskih športnikov, ki tekmujejo na najvišjih ravneh tekmovanj, so v večini čim boljši rezultati. Kljub načrtovanju pošportnega življenja športnikov, pa športno kariero lahko predčasno povzročijo poškodba ali druge težave športnika (zdravstvene, finančne, psihološke itd.). Na podlagi uspešnih rezultatov so nekateri športniki že med športno kariero zaposleni kot poklicni športniki, nekateri žal ne. Vsem pa je skupno, da bodo po koncu športne kariere morali stopiti na trg dela in poiskati zaposlitev. Velikokrat na čas do prve zaposlitve vpliva tudi dokončana stopnja izobrazbe, ki so jo športniki dosegli že med samo športno kariero. Nekateri se zaposlijo na področju športa, saj imajo na tem področju največ izkušenj in kompetenc, nekateri na področju izobraževanja, spet drugi pa najdejo povsem drugačno področje zaposlitve, ki ni povezano niti s športom niti s področjem izobraževanja.
Namen magistrskega dela je bil ugotoviti področje zaposlitve, ki jo nekdanji športniki opravljajo danes. Zanimalo nas je, ali gre za področje izobraževanja, iz katerega so se izobraževali že med športno kariero, ali gre za področje športa, ali pa so trenutno zaposleni na povsem drugem področju. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali področja zaključka športne kariere, poklicne kariere športnika, zaposlitev športnikov v Slovenski vojski in področje iskalcev prve zaposlitve. V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika in dovolj velikega vzorca anketirancev odgovarjali na naslednja raziskovalna vprašanja: Kako športniki sprejemajo dejstva o koncu športne kariere in začetku iskanja zaposlitve, kako je izobrazba povezana s trenutno zaposlitvijo nekdanjih športnikov in kateri dejavniki in na kakšen način vplivajo na zaposlitev športnikov po končani športni karieri. V empiričnem delu smo komentirali in grafično prikazali odgovore anketirancev, ki smo jih med seboj primerjali tudi glede na sekundarno in terciarno stopnjo izobraženosti anketirancev. Prišli smo do ugotovitev, da se je večina nekdanjih športnikov že v času športne kariere dovolj dobro zavedala, da bodo po koncu športne kariere morali čim prej stopiti na trg dela in njihovi dohodki ne bodo več odvisni od športnih rezultatov. Ugotovili smo tudi, da je večina nekdanjih športnikov zaposlena na področju, na katerem so se izobraževali in ne na področju športa. Menimo, da bi se morale Športne zveze in Olimpijski komite Slovenije v prihodnje bolj angažirati in pomagati pri iskanju prve zaposlitve vrhunskim športnikom, ki so zaključili športno pot. Ključne besede: zaposlitev, nekdanji športniki, dvojna kariera, poklicna kariera športnika, prva zaposlitev Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (805,85 KB) |
2. Dejavniki razvoja dvojne kariere športnikovPetra Robnik, 2020, doktorska disertacija Opis: Problematiko vrhunskih športnikov po končani športni karieri predstavlja predvsem prehod iz športne v poklicno kariero, ki je za vrhunske športnike lahko težaven zaradi neustrezne izobrazbe ali usposobljenosti, pridobljene med športno kariero in s tem povezano ustrezno ekonomsko vključitvijo vrhunskega športnika v poklicno kariero. Različni podporni mehanizmi in statusne pravice športnikov na področju izobraževanja in zaposlovanja omogočajo športniku konkretne rešitve, ki rešujejo to problematiko. Pri vstopu športnika na trg dela je ključna športnikova izobrazba in usposobljenost ter njegova sposobnost znanja in kompetence, pridobljene v športu, prenesti v poslovno okolje. Področje dvojne kariere športnikov zahteva na nacionalni ravni usklajeno delovanje in povezovanje več deležnikov. Namen doktorske disertacije je bil raziskati vpliv situacijskih dejavnikov na prehod iz kariere športnika v poklicno kariero. Z vzpostavitvijo celovitega modela podpore dvojne kariere športnikov na sistematičen način na nacionalni ravni, bomo športnikom zagotovili primerno izobraženost in usposobljenost za vstop na trg dela. Pomembno je med-nivojsko in medinstitucionalno sodelovanje, ter spodbujanje dobrih praks. V sklopu raziskave nas je zanimalo vprašanje kateri situacijski dejavniki vplivajo na družbeni razred športnika po koncu športne kariere in kako velik je njihov vpliv? Skladno s tem je bila postavljena tudi teza doktorske disertacije in osem hipotez, s pod hipotezami. V okviru raziskovalne strategije smo preučevali vpliv situacijskih dejavnikov (okolja) in zavzetosti športnika na družbeni razred športnika po koncu športne kariere. Preučili smo vplive neodvisnih spremenljivk: športnikovo socialno okolje (H1), športna panoga (H2), programi dvojne kariere športnikov (H3), podpora izobraževalnih organizacij (H4), podpora kadrovskega managementa (H5), sistemska podpora države (H6), zavzetost športnika (H7), družbeni razred staršev športnikov (H8), na odvisno spremenljivko: družbeni razred športnika pet let po koncu kariere. Metodološki okvir raziskave je v prvi fazi vključeval pridobivanje podatkov s teoretičnimi izhodišči. Na osnovi teoretičnih predpostavk je bil razvit konceptualni raziskovalni model (hipoteze), ter delovni model kakovosti kariernega prehoda športnika, ki opredeljuje teoretične konstrukte in spremenljivke, zajete v raziskavo. V drugi fazi empiričnega raziskovanja smo predvideli kvantitativni pristop zbiranja in analize podatkov. Za namen raziskave je bilo v izbranem vzorcu zajetih 49 nekdanjih vrhunskih športnikov (n = 49), iz 17 različnih športnih panog. Na osnovi empirične raziskave smo podali ugotovitve, ki smo jih nadgradili še s kritično analizo in primerjavo modela z Evropsko unijo. Skladno z delovnim modelom kakovosti kariernega prehoda športnika pet let po koncu športne kariere in metodološkim okvirom raziskovanja smo potrdili pet delovnih hipotez oziroma pod hipotez in sicer na družbeni razred športnika pet let po koncu športne kariere, statistično značilno vplivajo: športnikovo socialno okolje (H1) (β = -0,44 p < 0,05) in programi dvojne kariere športnikov (H3) (β = 0,34, p < 0,05). Sistemska podpora države pa statistično značilno vpliva na podporo športne panoge (H6b) (β = 0,44, p < 0,01); podporo programov dvojne kariere športnikov (H6c ) (β = 0,47, p < 0,01) in podporo trga dela (H6d) (β = -0,52, p < 0,001). Ključni dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov, ki izhajajo iz ugotovitev doktorske disertacije so izobrazba, podpora staršev in vrstnikov za izobraževanje, programi dvojne kariere športnikov, ter sistemska podpora države. Aplikativna vrednost doktorske disertacije je neposredno v vzpostavitvi podlag in smernic za nadaljnji razvoj modela dvojne kariere športnikov v Sloveniji, ki bo celovito in trajnostno reševal vprašanja, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki. Na ta način bo sistematično vzpostavljen ustrezen model dvojne kariere športnikov na nacionalni ravni. Ključne besede: Dvojna kariera športnikov, vrhunski športniki, model dvojne kariere, dejavniki razvoja Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 1401; Prenosov: 126
Celotno besedilo (3,64 MB) |
3. Spodbujanje in dojemanje dvojne kariere pri učencih športnikih : magistrsko deloSaša Draš, Maša Karanovič, 2021, magistrsko delo Opis: Dvojna kariera, ki pomeni usklajevanje izobraževanja in športa, se lahko prične razvijati že v osnovni šoli. Otrok, ki se izobražuje in hkrati redno ter tekmovalno ukvarja z izbranim športom, je vključen v proces dvojne kariere. Nekateri šport tekom izobraževanja opustijo, drugi se usmerijo le v šport, tretji pa s trudom usklajujejo oboje. Za uspešno dvojno kariero je ključnih veliko dejavnikov, med njimi so prav gotovo najpomembnejši starši, učitelji in trenerji. Namen magistrske raziskave je bil raziskati do sedaj malo poznano področje dvojne kariere osnovnošolskih učencev športnikov. Zanimalo nas je, kako učitelji in učenci športniki oziroma učenci s statusom športnika dojemajo dvojno kariero in njeno spodbujanje. V raziskavo je bilo vključenih dvesto sedeminšestdeset učencev športnikov in petinosemdeset učiteljev iz različnih šol v Sloveniji. Za merjenje navedenih konstruktov smo uporabili dva anketna vprašalnika, enega za učence s statusom športnika in drugega za učitelje. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je dojemanje dvojne kariere s strani učiteljev pozitivno, takšno naravnanost s strani učiteljev pa čutijo tudi učenci. Enotni so si v dojemanju pomena učitelja in njegovih spodbud v procesu dvojne kariere, pri čemer oboji izražajo njihovo pomembnost. Oboji tudi zaznavajo pozitiven vpliv dvojne kariere na organiziranost učencev. Nekoliko drugače pa eni in drugi dojemajo ovire v procesu dvojne kariere, pri čemer je zelo zanimivo, da učitelji ovire ocenjujejo večje kot učenci sami. Njihovi pogledi se razhajajo tudi v dojemanju načinov in pogostosti spodbujanja dvojne kariere s strani učitelja ter v povezanosti učiteljevih spodbud in ovir. Na podlagi rezultatov smo pri učencih opazili, da več spodbud s strani učiteljev pripomore k zmanjšanju ovir v procesu dvojne kariere, medtem ko te povezave pri učiteljih ni bilo moč zaznati. Ključne besede: dvojna kariera, učenci športniki, učenci s statusom športnika, usklajevanje izobraževanja in športa, spodbujanje Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1057; Prenosov: 206
Celotno besedilo (1,71 MB) |
4. Motivacija športnikov za študijNina Klemenčič, 2021, diplomsko delo Opis: Motivacija je glavni element pri postavljanju in doseganju ciljev. Predstavljajo jo posamezni motivi, ki nam dajo zagon, da dosežemo cilj, ki smo si ga zadali. Motive pa predstavljajo želje in potrebe, ki narekujejo in pojasnjujejo naša ravnanja. Vsi smo se že srečali s pomanjkanjem motivacije na določenem področju. V diplomskem delu smo se osredotočili na motivacijo športnikov za študij. Poleg ukvarjanja s športom ima športnik, ki se izobražuje, v sebi več vlog, npr. vlogo dijaka ali študenta. Čeprav ves svoj čas posveča treningom in tekmovanjem, mora poleg tega s športno kariero usklajevati še študijske obveznosti. Usklajevanje izobraževanja in treniranja pa športnikom predstavlja zelo velik izziv. Nekateri obveznosti obeh področij usklajujejo brez težav, nekateri žal ne. To je odvisno predvsem od motivacije posameznika in njegovih motivov za študij. Ključne besede: motivacija, šport, izobraževanje, dvojna kariera, študij Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 1206; Prenosov: 145
Celotno besedilo (913,32 KB) |