Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu obravnavamo šolanje osebe z Aspergerjevim sindromom. Osredotočili smo se na prehod iz srednje šole na univerzo ter prilagoditve med študijem. V teoretičnem delu najprej pojasnimo, kaj so motnje avtističnega spektra, med katere spada Aspergerjev sindrom. Podamo številne značilnosti za lažjo prepoznavo in sprejemanje teh motenj. Poudarek je na Aspergerjevem sindromu v odraščanju, saj je naša študija primera študent, ki bo kmalu prešel v svet odraslih. Teoretični del zaključimo s študenti na slovenskih univerzah in kako je za njih prilagojeno vso študijsko okolje ter se navežemo na navodila strokovnim delavcem na univerzah, ki jih v empiričnem delu dodatno obravnavamo. Osrednji del empiričnega dela predstavljajo rezultati, zbrani na podlagi intervjujev z obravnavanim fantom, njegovo mamo in pedopsihiatrinjo. Vsebina intervjujev je vezana predvsem na obdobje fantovega dosedanjega izobraževanja s poudarkom na prehodu iz srednje šole na fakulteto, ki za osebe z Aspergerjevim sindromom predstavlja še posebej težek prehod. Na podlagi analize obravnavanega primera povzamemo proces njegovega šolanja od osnovne šole do univerze ter podamo nekaj praktičnih usmeritev za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z Aspergerjevim sindromom.
Ključne besede: motnje avtističnega spektra, Aspergerjev sindrom, študenti s posebnimi potrebami, prehod, univerza
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 18; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Pri učencih v šolah s prilagojenim programom pogosto ugotavljamo težje govorno-jezikovne motnje, ki pomembno vplivajo na njihovo sporazumevanje in učenje. Za zmanjševanje in odpravljanje teh motenj mora učitelj pri pouku uporabljati čim več različnih didaktičnih pripomočkov, med katerimi so tudi lutke. V Sloveniji sta specialistka logopedije in specialna pedagoginja nedavno razvili Gingo Talk lutko. V kombinaciji s slikovnimi karticami Vem – povem smo želeli preizkusiti njeno učinkovitost pri izboljšanju pozornosti, učenju velikih tiskanih črk, prepoznavanju prvega in zadnjega glasu v besedah in pri zlogovanju. Raziskava je potekala v šolskem letu 2020/2021, od novembra 2020 do aprila 2021. Zaradi epidemije COVID-19 je pouk na daljavo potekal od 23. oktobra 2020 do 4. januarja 2021, v razredu se je nadaljeval od 5. januarja 2021. V času pouka na daljavo so imeli učenci 96 ur pouka slovenskega jezika (štirikrat tedensko), učenje črk, izgovorjavo glasov in zlogovanje pa smo izvajali dvakrat tedensko. V raziskavo je bilo vključenih pet učencev tretjega razreda  štirje učenci z zmernimi in en učenec s težjimi govorno-jezikovnimi motnjami. Rezultati raziskave so pri vseh učencih pokazali izrazit napredek pri poznavanju velikih tiskanih črk, pri zlogovanju ter zavedanju prvega in zadnjega glasu v besedi, kar vse so pogoji za boljši govor in opismenjevanje. Pri pouku na daljavo smo z uporabo lutke dosegli večjo pozornost in boljšo koncentracijo učencev, kar so nam potrdili tudi njihovi starši, ki so se morali zaradi uporabe računalnika aktivno vključevati v šolsko delo. Zaradi vseh pozitivnih učinkov, ki smo jih dosegli z uporabo Gingo Talk lutke, jo priporočamo kot didaktično sredstvo pri učenju slovenskega jezika. 
Ključne besede: Gingo Talk lutka, govorno-jezikovne motnje, učenci s posebnimi potrebami.
Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 238; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Magistrsko delo predstavlja individualne profile dominacije in program Brain Gyma kot strategijo dela z otroki s posebnimi potrebami. Namen dela je predstaviti, kako lahko z določanjem individualnih profilov dominacije in s strategijo dela, kot je Brain Gym pripomoremo h kakovostnejšemu učenju in življenju učencev s posebnimi potrebami ter si z individualnimi profili dominacije pomagamo pri tem, katere metode in strategije dela so za določen profil dominacije primerne in kako lahko v procesu učenja pomagajo tako učencu, učitelju kot strokovnemu delavcu v stiku z učenci s posebnimi potrebami. V prvem, teoretičnem delu, je predstavljena osnovna terminologija, ki zajema otroke s posebnimi potrebami, in sicer učence z učnimi težavami, učence z motnjo pozornosti in učence z avtističnimi motnjami, pri čemer smo se osredotočili na Aspergerjev sindrom. Za glavno temo magistrskega dela smo se tako osredotočili na individualne profile dominacije, na njihovo določanje in na različne vrste profilov dominacije. Predelali smo tudi to, kako se individualni profili dominacije obnesejo v medčloveških odnosih in kako v procesu samega izobraževanja. Kot najpomembnejšo strategijo, ki je del programa individualnih profilov dominacije, smo tako kot sredstvo pomoči predstavili strategijo dela Brain Gym. V drugem, raziskovalnem delu, je tako predstavljena študija dveh primerov, iz katerih smo ugotovili, kako določanje individualnih profilov dominacije obeh študij vplivajo na učni proces in življenje ter kakšen je rezultat uporabe strategij in metod kot je Brain Gym na delovanje obeh študij primerov. V prvem delu empiričnega dela sta tako predstavljeni študiji primera, priprava in izvedba individualiziranega programa, opazovanje učencev v njunem okolju in njuno delovanje, načrtovanje in izvajanje dela individualiziranega programa ter evalvacija individualiziranega programa. V drugem delu empiričnega dela so predstavljeni rezultati polstrukturiranega intervjuja posebej s specialno pedagoginjo in primerjava odgovorov z učiteljico učenca a in z učiteljico učenca b. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, da poznavanje in uporaba individualnih profilov dominacije vsekakor pripomoreta k boljšemu napredku učenca in njegovih šibkih področij pri individualiziranem programu ter na področju razredne skupnosti, to poznavanje individualnih profilov dominacije pa pripomore k določanju strategij, ki učencu omogočijo kakovostnejše učenje tako individualno kot v skupini. Del magistrskega dela je namenjen tudi vsem gradivom, ki so bila izdelana posebej na podlagi že narejenih individualnih programov za vsakega učenca posebej s cilji in priporočili za izvajanje individualiziranega programa, sem spadajo doma narejeni pripomočki za izvajanje vaj, ki imajo podlago na metodah in strategijah predpisanih v individualnih profilih vsakega učenca posebej ter ocenjevalni listi za opazovanje učenca v njegovem okolju v razredu in izven njega.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, individualni profili dominacije, Brain Gym, motnje avtističnega spektra, učenci z učnimi težavami, učenci z motnjo pozornosti
Objavljeno v DKUM: 23.12.2022; Ogledov: 303; Prenosov: 47
Celotno besedilo (8,50 MB)

Opis: Ljudje, ki živijo s težavami v duševnem zdravju, se lahko soočajo s stigmo, diskriminacijo in socialno izključenostjo, kar pomembno vpliva na njihova življenja. K tem izkušnjam pomembno prispevajo napačne predstave o razmerju med duševnim zdravjem, duševnimi boleznimi in nasiljem. Študije so pokazale, da ljudje, ki živijo s težavami v duševnem zdravju, niso bolj nagnjeni k nasilnemu vedenju kot splošna populacija, vendar javno dojemanje, pogosto pod vplivom medijev, prispeva k stališčem, ki pomembno vplivajo na življenja teh ljudi. Motnja razpoloženja je stanje duševnega zdravja, ki vpliva predvsem na človekovo čustvovanje. To je motnja, pri kateri osebe doživljajo dolga obdobja izjemne sreče, izjemne žalosti ali obojega. Nekatere motnje razpoloženja vključujejo druga vztrajna čustva, kot sta jeza in razdražljivost. Ena izmed njih je bipolarna motnja razpoloženja, ki je obravnavana v diplomskem delu. Je duševna bolezen, ki povzroči dramatične spremembe v človekovem razpoloženju, energiji in sposobnosti jasnega razmišljanja. Pri ljudeh z bipolarno motnjo se izmenjujejo obdobja veselega, evforičnega in slabega, potrtega razpoloženja – znano kot manija in depresija – ki se razlikujeta od tipičnih vzponov in padcev, ki jih doživlja večina. Na začetku diplomskega dela so opisane duševne motnje in motnje razpoloženja. Osrednji del predstavlja splošni opis bipolarne motnje razpoloženja, ki se nadaljuje s predstavitvijo posledic bolezni. Na koncu so obravnavana kazniva dejanja in prikazano je, kako so bolniki z bipolarno motnjo povezani s kaznivimi dejanji ter kako kazenskopravni sistem skrbi zanje. Razmerje med duševno boleznijo in nasiljem je zapleteno in slednje ni simptom psihotičnih bolezni. Raziskave kažejo, da je med njima malo povezave, če uporaba substanc ni vključena. Kot je prikazano v nadaljevanju - če so bolniki pravilno obravnavani in prejemajo učinkovito zdravljenje ter ne zlorabljajo drog in alkohola, ne bodo kazali znakov agresivnega in nevarnega vedenja, obstaja pa večja verjetnost, da bodo poškodovali le sebe.
Ključne besede: duševne motnje, motnje razpoloženja, bipolarna motnja razpoloženja, kazniva dejanja, komorbidnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.12.2022; Ogledov: 303; Prenosov: 95
Celotno besedilo (941,63 KB)

Opis: V današnjem hitrem tempu življenja je usmerjanje vase in iskanje rešitev za dobro duševno zdravje še kako pomembno. Živimo v času, kjer nas na vsakem koraku spremlja interaktivno komunikacijska tehnologija. Otroci so že od malih nog obdani s to tehnologijo, srečujejo se z veliko dražljaji, predvsem s socialnimi omrežji, katerih vsebine včasih niso najbolj primerne za otroke. Večina otrok po navadi posnema tisto, kar vidi – kot smo omenili, pa to ni vedno najboljše. Ob vsem tem se otrokova osebnost lahko izgubi, gledanje idealov na socialnih omrežjih pa lahko otrokovo samopodobo zmanjša. Pomembno je, da se otrok sprejema, se ima rad in je pozitivno naravnan do življenja, tako se bo lažje spopadal z morebitnimi težavami v življenju. Eden od načinov, kako lahko to doseže, je prakticiranje tehnik, ki spodbujajo čuječnost. V magistrskem delu nas je zanimalo, kako učitelji razrednega pouka ocenjujejo duševno zdravje učencev, kako so učitelji sami usposobljeni za prepoznavanje duševnih motenj pri učencih, ali bi čuječnost vključili k uram pouka in ali bi se udeležili izobraževanj na temo tesnobe in čuječnosti. Anketne odgovore smo prejeli od 80 učiteljev, ki poučujejo razredni pouk. Kot najpogostejše duševne motnje pri učencih so anketirani učitelji navajali anksioznost, motnje koncentracije in pozornosti, motnje vedenja in učne težave. Večina učiteljev (80 %) je mnenja, da bi čuječnost vključili k svojim uram pouka in da bi to prineslo pozitivne učinke na duševno zdravje učencev. Približno polovica anketiranih učiteljev se v prostem času ukvarja s čuječnostjo. Prav ti učitelji tudi navajajo, da so pri sebi opazili veliko pozitivnih učinkov, boljše duševno zdravje, skratka splošno boljše počutje. Glede na to, da smo pri analizi različnih znanstvenih člankov ugotovili, da ima redno izvajanje tehnik čuječnosti ogromno pozitivnih učinkov na fizično in duševno zdravje posameznika, bi bilo dobro tej veščini nameniti več časa.
Ključne besede: duševno zdravje otrok, duševne motnje, čuječnost, učitelji
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 573; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,98 MB)