| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 213
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Opismenjevanje otrok z motnjo avtističnega spektra s pridruženo motnjo v duševnem razvoju: študija primera : magistrsko delo
Patricija Bračič, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na razvijanje sporazumevanja pri otrocih z motnjo avtističnega spektra s pridruženo motnjo v duševnem razvoju. Želeli smo ugotoviti učinkovitost pomoči pri sporazumevanju otrok, ki so vključeni v individualiziran program knjižničarstva, ki se izvaja v posebnem programu vzgoje in izobraževanja v ZUDV Dornava. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi sporazumevanje, opismenjevanje, motnja avtističnega spektra, motnja v duševnem razvoju. V empiričnem delu sta predstavljeni kvantitativna in kvalitativna raziskava o razvijanju predopismenjevalnih in opismenjevalnih zmožnostih pri otrocih z MAS z motnjo v duševnem razvoju. V kvantitativni raziskavi so sodelovali trije otroci, ki obiskujejo posebni program vzgoje in izobraževanja. Z različnimi metodami in oblikami dela smo z njimi načrtno razvijali posamezna področja, kot so poznavanje črk, fonološko zavedanje, orientacija in grafomotorika, interes za branje/poslušanje, sposobnost predvidevanja, saj je potreba po sporazumevanju z drugimi ena osnovnih človekovih potreb. Sposobnosti izražanja potreb in želja, zahtevanja pomoči, odzivanja na pogovor drugih so pomembne pri vseh, saj nam dajejo možnost, da obvladamo svoje okolje, in so sredstvo, da se iz okolja čim več naučimo. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo šest učiteljic, ki s temi učenci vsakodnevno delajo. Zanimalo nas je, kako poteka njihova verbalna komunikacija, katere metode in oblike dela pri svojem delu uporabljajo, katero vrsto pomoči najpogosteje uporabijo, kaj menijo o individualiziranem programu knjižničarstvo, ki otrokom omogoča dodatno razvijanje sporazumevalnih veščin. Rezultati analize so pokazali, da so učenci z načrtnim in s strukturiranim, ponavljajočim se delom napredovali. Intervjuvanke so potrdile, da je individualiziran program kakovosten in učencem pomaga pri boljšem sporazumevanju z okoljem.
Keywords: sporazumevanje, motnje avtističnega spektra, motnja v duševnem razvoju, opismenjevanje, metode in oblike dela
Published in DKUM: 27.07.2022; Views: 108; Downloads: 18
.pdf Full text (1,95 MB)

2.
Duševno zdravje učencev in vključevanje čuječnosti pri pouku v osnovni šoli : magistrsko delo
Maja Grobelnik, 2022, master's thesis

Abstract: V današnjem hitrem tempu življenja je usmerjanje vase in iskanje rešitev za dobro duševno zdravje še kako pomembno. Živimo v času, kjer nas na vsakem koraku spremlja interaktivno komunikacijska tehnologija. Otroci so že od malih nog obdani s to tehnologijo, srečujejo se z veliko dražljaji, predvsem s socialnimi omrežji, katerih vsebine včasih niso najbolj primerne za otroke. Večina otrok po navadi posnema tisto, kar vidi – kot smo omenili, pa to ni vedno najboljše. Ob vsem tem se otrokova osebnost lahko izgubi, gledanje idealov na socialnih omrežjih pa lahko otrokovo samopodobo zmanjša. Pomembno je, da se otrok sprejema, se ima rad in je pozitivno naravnan do življenja, tako se bo lažje spopadal z morebitnimi težavami v življenju. Eden od načinov, kako lahko to doseže, je prakticiranje tehnik, ki spodbujajo čuječnost. V magistrskem delu nas je zanimalo, kako učitelji razrednega pouka ocenjujejo duševno zdravje učencev, kako so učitelji sami usposobljeni za prepoznavanje duševnih motenj pri učencih, ali bi čuječnost vključili k uram pouka in ali bi se udeležili izobraževanj na temo tesnobe in čuječnosti. Anketne odgovore smo prejeli od 80 učiteljev, ki poučujejo razredni pouk. Kot najpogostejše duševne motnje pri učencih so anketirani učitelji navajali anksioznost, motnje koncentracije in pozornosti, motnje vedenja in učne težave. Večina učiteljev (80 %) je mnenja, da bi čuječnost vključili k svojim uram pouka in da bi to prineslo pozitivne učinke na duševno zdravje učencev. Približno polovica anketiranih učiteljev se v prostem času ukvarja s čuječnostjo. Prav ti učitelji tudi navajajo, da so pri sebi opazili veliko pozitivnih učinkov, boljše duševno zdravje, skratka splošno boljše počutje. Glede na to, da smo pri analizi različnih znanstvenih člankov ugotovili, da ima redno izvajanje tehnik čuječnosti ogromno pozitivnih učinkov na fizično in duševno zdravje posameznika, bi bilo dobro tej veščini nameniti več časa.
Keywords: duševno zdravje otrok, duševne motnje, čuječnost, učitelji
Published in DKUM: 09.06.2022; Views: 311; Downloads: 47
.pdf Full text (1,98 MB)

3.
Proces všolanja in prilagajanje na osnovno šolo pri otrocih z motnjo avtističnega spektra (mas) : magistrsko delo
Sabina Božak, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem, teoretičnem delu smo opredelili motnje avtističnega spektra, predstavili poimenovanje in etiologijo, povedali nekaj o diagnostiki in pojavnosti ter pomenu zgodnje obravnave. Predstavili smo glavne značilnosti otrok z MAS, metode in strategije dela, prilagoditve in povedali nekaj o inkluziji teh otrok. Na kratko smo se dotaknili vzgojno-izobraževalnega procesa, zakonskih podlag in individualiziranega programa. Za konec smo povzeli še nekaj primerov dobrih in slabih praks. V drugem, empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvajali aprila 2021. Raziskava se je nanašala na proces, ko se otrok z MAS iz vrtca vpisuje v redno osnovno šolo. Želeli smo pridobiti poglede, pristope in strategije, ki jih deležniki vrtca uporabljajo pri delu z otroki z MAS ter pridobiti informacijo, na kakšen način so sodelovali pri procesu všolanja. Na drugi strani smo v raziskavo vključili tudi deležnike šole, ki bodo z novim šolskim letom sprejeli otroka z MAS. Zanimalo nas je, ali je med vrtcem in šolo stekel dober sodelovalni odnos in na kakšen način so bili zraven vključeni starši. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri so tisti načini in metode dela, prilagoditve, strategije in pristopi, ki so uspešni pri delu z otroki z MAS, in na kaj je treba biti še posebej pozoren, kadar delamo s tovrstnimi otroki. Kaj je pri otroku z MAS pri tako veliki spremembi še posebej pomembno opazovati in spremljati in na kaj ne smemo pozabiti, kadar govorimo o spremembi okolja, prostora in oseb v odnosu z otroki z MAS. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da je izbira ustreznega vzgojno-izobraževalnega programa prva pomembna stvar, ki jo starši naredijo, pri čemer so bili deležniki vrtca v veliko pomoč. Ena izmed ključnih stvari je sodelovalni odnos med vrtcem, šolo in starši, ki je dobro, da steče že pred samim vpisom v šolo in poteka tudi med šolanjem. Na tak način lahko delavci šole pridobijo koristne in pomembne informacije o načinih, pristopih dela, prilagoditvah, strategijah za odpravljanje neželenega vedenja, uspešnih metodah ipd. Ugotovili smo, da deležniki naše raziskave zelo podpirajo inkluzijo in njen namen, če je to še dobro in koristno za otroka z MAS. Kakorkoli pa pride do točke, da je sistem v rednem programu prezahteven, pa se z inkluzijo in vključevanjem otrok v redne programe več ne strinjajo. V tem primeru menijo, da jim je treba poiskati program, kjer se bodo lahko razvijali čim bolj celostno in bodo ustrezno vključeni v skupino vrstnikov.
Keywords: avtizem, motnje avtističnega spektra, proces všolanja otrok z motnjo avtističnega spektra, redna osnovna šola
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 159; Downloads: 23
.pdf Full text (1,08 MB)

4.
Doživljanje spiritualnosti pri starših otrok z motnjo avtističnega spektra
Sabina Vreš, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Življenje z otrokom, ki ima motnjo avtističnega spektra, zahteva veliko potrpljenja in razumevanja, zato je naš namen je predstaviti doživljanje spiritualnosti staršev otrok z motnjo avtističnega spektra. Uporabili smo deskriptivno metoda dela s pregledom literature v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, SAGE Journals in Science Direct. Strokovno in znanstveno literaturo smo sistematično pregledali, naredili sintezo pridobljenih virov in uporabili metodo tematske analize. Glavna tema zaključnega dela je bila doživljanje spiritualnosti staršev otrok z motnjo avtističnega spektra, ki jo je oblikovalo več različnih podtem, in sicer: občutki, čustva, potreba po duhovnem razvoju, religiozne potrebe, potrebe po povezanosti družine in iskanju smisla življenja. Ugotovili smo, da starši različno doživljajo spiritualnost, da pri zagotavljanju svojih spiritualnih potreb uporabljajo različne pristope ter da je uporaba spiritualne oskrbe v zdravstvu omejena. Starši se različno odzivajo na motnjo avtističnega spektra svojih otrok. Iščejo odgovore, zakaj se je ravno njim rodil tak otrok, sprašujejo se, če je to božja kazen ali gre za obsedenost otroka s črno magijo. Starši teh otrok izkazujejo potrebo po podpori in s pomočjo le-te začnejo sprejemati otroka. Iz pregleda literature smo ugotovili, da so bile na področju spiritualnih potreb staršev otrok z motnjo avtističnega spektra narejene omejene raziskave. Treba bi bilo raziskati, kako bi se v proces zdravstvene nege vključila spiritualna oskrba in nudenje spiritualnih potreb.
Keywords: spiritualne potrebe, spektroavtistične motnje, otroci, družina
Published in DKUM: 04.03.2022; Views: 345; Downloads: 133
.pdf Full text (1,02 MB)

5.
Modeliranje in simulacija visoko napetostnih vezji v električnem pogonskem sklopu s poudarkom na elektromagnetni kompatibilnosti : magistrsko delo
Aljaž Zečević Rojko, 2021, master's thesis

Abstract: Avtomobilska industrija vse bolj stremi k hibridni ali popolni elektrifikaciji prevoznih sredstev. Nekatera podjetja so objavila, da s priˇcetkom novega desetletja ne bodo veˇc prodajala avtomobilov z motorjem na notranje izgorevanje. Najpomembnejˇsi cilji pri naˇcrtovanju novih elektriˇcnih pogonov so zmanjˇsanje pogonskega sklopa ter viˇsji izkoristek in zmogljivost. Integracija oziroma poslediˇcno zmanjˇsanje celotnega pogonskega sklopa pomeni krajˇse medsebojne razdalje med elektriˇcnimi komponentami. Vzrok katerih je lahko morebitno poveˇcanje elektromagnetnih motenj. Nov produkt ne more priti na trg, ˇce ne izpolnjuje predpisov v skladu s elektromagnetno zdruˇzljivostjo (EMC). V magistrski nalogi je predstavljeno celotno modeliranje in simulacija parazitnih paramet- rov in njihov vpliv na celoten model sistema. Parazitni parametri so pridobljeni za moˇcnostne kable, ˇsestfazno bakreno vodilo, leˇzaj in sinhronski motor s trajnimi mag- neti, z uporabo tridimenzionalnih elektromehanskih modelov z metodo konˇcnih elemen- tov. Pridobljene upornosti, kapacitivnosti, lastne in medsebojne induktivnosti so im- plementirane v kontrolni model sistema. V veˇcini primerov so ti elementi zanemarjeni v simulacijah, zato njihova vkljuˇcitev v model pripomore k pridobitvi bolj natanˇcnih rezultatov ob primerjavi z meritvami. Boljˇsi rezultati privedejo do natanˇcnejˇsih informacij o sistemu, kot so: prenihaji, oscilacije, harmonski spekter, elektromagnetne motnje, maksimalne delovne toˇcke, licitacije sistema itd. Na podlagi teh informacij je lahko raziskan sistem modificiran in optimiran pred zaˇcetkom prototipne ali testne faze projekta. Rezultati, predstavljeni v tej magistrski nalogi, nakazujejo, da je razvita metoda in inte- gracija v model primerna za predvidevanje licitacij in problemov sistema. Z opravljen- imi meritvami elektromagnetnih motenj je lahko opravljena validacija pogonskega sklopa ter nadaljnja nadgradnja modela za pridobitev rezultatov znotraj ˇzeljenih odstopanj.
Keywords: elektro mobilnost, elektriˇcni pogonski sklop, elektromagnetna kom- patibilnost (EMC), elektromagnetne motnje (EMI), medsebojni vplivi, metoda konˇcnih elementov (MKE)
Published in DKUM: 15.02.2022; Views: 313; Downloads: 0

6.
Prištevnost storilcev kaznivih dejanj z duševnimi motnjami : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Tatjana Kosmač, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Duševne motnje predstavljajo problem v družbi, vzroki za njihov nastanek pa so zelo različni. Hiter tempo življenja ljudem prinaša tudi veliko stresa, skrbi in naporov, kar lahko privede tudi do različnih duševnih obolenj. Seveda pa vsaka stiska, jeza in strah ne vodijo v duševno motnjo. Ko se stvari nakopičijo in je človek enostavno preveč obremenjen, njegovo telo in um kažeta znake, da je nekaj narobe, seveda so nekatere duševne motnje tudi znak možganskega obolenja. Duševne bolezni se torej kažejo tako s telesnimi znaki kot tudi z našim reagiranjem na okolico in našimi vsakodnevnimi odzivi na stvari, ki se nam dogajajo. V diplomski nalogi smo najprej na splošno predstavili pomen besedne zveze duševne motnje. Na kratko smo predstavili tudi kategorije motenj, pri katerih smo opisali njihov razlog za nastanek, tipične značilnosti in pri vsaki tudi opisali nekaj predstavnikov. Ker pa včasih obnašanje ljudi, ki trpijo za duševno motnjo, privede do tega, da storijo kaznivo dejanje, pride pri sojenju takega storilca kaznivega dejanja do vprašanja prištevnosti. V diplomski nalogi smo poskušali odkriti, kako duševne motnje vplivajo na storilca kaznivega dejanja, da je potrebno ugotoviti ali je kaznivo dejanje odraz duševne motnje, ali je storilec zagrešil kaznivo dejanje popolnoma po svoji volji in ali se je zavedal svojega ravnanja. Pojasnili smo, kaj se torej zgodi po sojenju in kdo lahko vpliva na rezultat sojenja storilca kaznivega dejanja z duševno motnjo. Opisali smo tudi postopek hospitalizacije brez privolitve in kaj se zgodi s storilcem kaznivega dejanja v primeru, da je ugotovljeno, da je storilec zagrešil kaznivo dejanje pod vplivom duševne motnje in za to ne odgovarja za svoja ravnanja, saj so bila storjena podzavestno. Potrebno je vedeti, da je zelo pomembno, da duševne motnje prepoznamo čim prej in tudi takoj poiščemo pomoč, naj si gre za bližnjega ali za sebe.
Keywords: duševne motnje, kazenski zakonik, prištevnost
Published in DKUM: 16.12.2021; Views: 349; Downloads: 62
.pdf Full text (1,11 MB)

7.
Vpliv poporodne depresije na skrb za dojenčka
Michele Videmšek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V poporodnem obdobju se v materinem telesu dogajajo številne spremembe, katerih končni cilj je vzpostaviti takšno anatomsko, fiziološko, metabolično in hormonsko stanje, kot je bilo pred zanositvijo. Po porodu najmanj ena ali dve ženski od desetih postaneta depresivni. Neustrezna povezava mati–otrok je lahko ena najnevarnejših in sprva mogoče bolj spregledanih situacij, ki lahko pustijo negativne posledice v psihičnem zdravju otroka. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Uporabili smo sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Pregled literature smo izvedli v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, SAGE journals in ScienceDirect s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Potek iskanja literature smo predstavili v diagramu PRISMA. Poporodna depresija ima številne neposredne in posredne negativne učinke na otrokov razvoj, vključno z manjšo kakovostjo domačega okolja ter zmanjšano materino občutljivostjo in skrbnostjo. Zato se tudi zdi pomembno, da depresijo v poporodnem obdobju čim prej odkrijemo in zdravimo, da bi se izognili škodljivim posledicam.
Keywords: poporodno obdobje, nosečnost, poporodne duševne motnje, otrok, mati
Published in DKUM: 30.11.2021; Views: 326; Downloads: 95
.pdf Full text (497,42 KB)

8.
Motnje hranjenja pri ženskah, ki se rekreativno ukvarjajo s fitnes vadbo : diplomsko delo
Barbara Šnopl, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Motnje hranjenja so izredno kompleksen pojav, ki ga uvrščamo med resne duševne bolezni in predstavlja velik problem sodobne družbe. Namen raziskave, izvedene v okviru diplomske naloge, je bil raziskati motnje hranjenja med ženskami na področju rekreativne fitnes vadbe. S pomočjo raziskave smo želeli izpostaviti problematiko pojava motenj hranjenja pri rekreativnih športnicah in poiskati vzroke za njihov nastanek. Raziskali smo tudi področje samopodobe in kako je le-ta povezana z motnjami hranjenja. V raziskavo je bilo vključenih 37 oseb ženskega spola, ki obiskujejo fitnes center. Osnovni podatki anketirank so bili pridobljeni s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika. Raven samopodobe je bila preverjena z Vprašalnikom samopodobe za posameznike v poznem mladostništvu in odraslosti (SDQ III). Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja povezava med motnjami hranjenja in rekreativnim ukvarjanjem s fitnes vadbo. Vzrokov za njihov nastanek je več. V ospredju sta predvsem nizka samopodoba in duševna stiska. Glede na dobljene rezultate raziskave sklepamo, da je potrebno poudariti problematiko in pojav motenj hranjenja v športu in širšo populacijo še bolj izobraziti o tem, kako prepoznati značilnosti motenj hranjenja pri obolelih osebah. Hkrati pa je potrebno ozaveščati tako vrhunske športnike kot rekreativce o tem, kako pomembna je primerna prehrana ob športni aktivnosti.
Keywords: Motnje hranjenja, športna aktivnost, rekreacija, energijsko pomanjkanje, samopodoba.
Published in DKUM: 18.11.2021; Views: 238; Downloads: 41
.pdf Full text (1,14 MB)

9.
Stališča in odnos učiteljev do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami
Tamara Čeh, 2021, master's thesis

Abstract: Kljub medsebojnim razlikam in posebnostim, ki so značilne za nekatere učence, smo kot soljudje in kot pedagoški delavci dolžni tem učencem omogočiti enakopravno izobrazbo, možnosti za uspeh in po naši moči najboljšo podporo pri razvoju v duševno zdrave odrasle. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene čustveno-vedenjske motnje pri otrocih, indikacije in dejavniki, ključni za razvoj čustveno-vedenjskih motenj in pomen inkluzije ter vloga učitelja pri prepoznavanju motenj in pomoči otrokom z motnjami. V empiričnem delu smo raziskali, kakšna so stališča anketirancev v odnosu do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami. Ugotovili smo, da učitelji še vedno slabo sprejemajo otroka s čustveno vedenjskimi motnjami. Obravnavajo ga kot breme in sprejemanja ter pomoči temu otroku ne razumejo kot svoje dolžnosti. Prav tako smo ugotovili, da ni povezanosti med stališčem do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami in poučevanjem na razredni ali predmetni stopnji, trajanjem delovne dobe ali številom otrok s čustvenovedenjskimi motnjami, ki jih ti učitelji poučujejo. Menimo, da je pot do točke, ko bo vsaka šola vključujoča šola, še dolga, ampak vendarle nujno potrebna.
Keywords: moteče vedenje, učni uspeh, inkluzija, čustveno vedenjske motnje, otroci s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 21.07.2021; Views: 666; Downloads: 168
.pdf Full text (1,96 MB)

10.
Analiza uporabe telekardiologije na primarni zdravstveni ravni
Staša Vodička, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Namen: Pri obravnavi bolnika s sumom na motnjo ritma v ambulanti družinske medicine se kljub velikemu napredku medicine na tem področju, velikokrat bolnika napoti h kardiologu. V času digitalne dobe so se pojavile nove tehnologije, ki ponujajo storitve na daljavo, kar se je izkazalo za zelo pomembno v času izrednih razmer kot trenutna pandemija virusa Covid-19. Na Inštitutu Jožefa Štefana so v sodelovanju z zdravniki razvili osebni prenosni merilnik EKG Savvy, ki deluje v kombinaciji s pametnim telefonom in ga lahko uporabljamo pri bolnikih, ki tožijo za motnjami srčnega ritma. Študije so pokazale, da lahko z uporabo podobnih merilnikov pomembno vplivamo na kakovost obravnave bolnika na primarni ravni. Cilji: Cilj naloge je bil analizirati uporabnost telekardiologije v ambulanti zdravnika družinske medicine. S pomočjo bolnikove anamneze o motnji ritma in opravljenega EKG posnetka z uporabo EKG senzorja smo želeli oceniti uporabnost novega orodja in zadovoljstvo bolnikov in njihovih zdravnikov z uporabo pripomočka EKG senzorja pri taki obravnavi na primarni ravni. Prav tako smo želeli narediti okvirno stroškovno analizo uporabe tega orodja na primarni ravni in predlagati klinično pot obravnave bolnikov z motnjami ritma v ambulanti zdravnika družinske medicine. Metode: Izvedli smo intervencijsko randomizirano kontrolirano raziskavo, uporabili smo kvantitativno znanstveno metodologijo. Vključili smo bolnike (n=400) in njihove lečeče zdravnike (n=30), ki so v časovnem obdobju od oktobra 2016 do januarja 2018 obiskali ambulanto družinske medicine in so tožili zaradi motenj srčnega ritma; bolnike smo naključno razdelili v testno skupino, kjer so bolniki dobili EKG merilnik Savvy, in kontrolno skupino, kjer merilnik ni bil nameščen. Bolniki so nato opravili kontrolo čez 5–10 dni ter čez 3 mesece. Na podlagi opravljenih testov in pregledov smo lahko postavili ali ovrgli sum na motnjo srčnega ritma in pregledali intervencije, ki so bile potrebne; predvsem nas je zanimalo število napotenih bolnikov h kardiologu in zadovoljstvo bolnikov ter zdravnikov z uporabljeno metodo. Rezultati: Vključeni bolniki so bili povprečno stari 49,7 let, tri čertitne je bilo žensk. Razlik med skupinama v odkritih motnjah ritma ni bilo (26,0 proti 32,0 %, p=0,186), medtem ko je bilo ob uporabi merilnika EKG napotitev h kardiologu statistično značilno manj kot v kontrolni skupini (11,5 proti 34,0 %, p
Keywords: telekardiologija, primarna zdravstvena oskrba, motnje srčnega ritma, stroškovna učinkovitost
Published in DKUM: 20.07.2021; Views: 579; Downloads: 74
.pdf Full text (4,97 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica