| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Izkušnje s kriminaliteto na kmetijah na Goriškem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Evelina Skrt, 2022, diplomsko delo

Opis: Tradicionalna območja človekove poselitve delimo na urbana – mestna in ruralna – vaška (Golin, Jedwab in Vollrath, 2015, citirano v Hacin, 2019), kriminaliteta pa je največkrat najbolj zgoščena prav v urbanih okoljih (Hacin, 2019). Ker podeželje velja za mirno ter urejeno območje, kjer si ljudje pomagajo med seboj, mnogi zmotno mislijo, da se tu kazniva dejanja ne dogajajo. Preučevanju kriminalitete na podeželju in sploh na kmetijah se zato posveča premalo pozornosti, tudi raziskav in študij je na to temo zelo malo. Večina raziskav je fokusiranih na kriminaliteto v ruralnih območjih, podeželja pa so pri raziskavah mnogokrat zanemarjena. V zaključni nalogi smo najprej opisali Goriško regijo, kmetije na Goriškem in splošno kriminaliteto na Goriškem, nato pa še kriminaliteto na kmetijah po svetu, v Sloveniji in na Goriškem. V drugem delu zaključne naloge smo naredili sekundarno analizo podatkov iz nacionalne študije o viktimizaciji na kmetijah, ki je potekala pod vodstvom programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih kot del mednarodne študije The International Society for the Study of Rural Crime. Za namene raziskave o nadzoru in preprečevanju kriminalitete na kmetijah je bil prirejen vprašalnik, v katerem so sodelovali prebivalci vaških okolij z območja celotne Slovenije in se je nanašal na njihovo oškodovanost s kriminaliteto ter možne oblike preprečevanja kriminalitete. Na podlagi dobljenih podatkov lahko zaključimo, da je kriminaliteta na kmetijah v Goriški regiji nedvomno prisotna, vendar ne v velikem obsegu. V primerjavi z drugimi regijami po Sloveniji Goriška ni posebno ogrožena. Vseeno pa je na to temo potrebno narediti še veliko raziskav, da bomo o viktimizaciji na kmetijah v Sloveniji dobili realno sliko.
Ključne besede: diplomske naloge, Goriška, kriminaliteta, podeželje, kmetije, kmetje
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 153; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona
Gregor Lešnjak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona predstavim pojma podeželje in podeželski turizem, opišem vlogo turističnih društev in značilnosti turistične dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter predstavim dvojnost občine v naravnogeografskem pogledu in njene družbenogeografske značilnosti. Občina Gornja Radgona leži na prehodu Slovenskih goric in Murske ravni, zato je za občino značilna dvojnost v pokrajini. V svoji turistični ponudbi nima edinstvenih atrakcij, ima pa široko ponudbo. Širok nabor turističnih potencialov je namenjen izletniškemu turizmu in gostom, ki kraj obiščejo za en dan. V drugem delu magistrskega dela se osredotočim na pet turističnih kmetij, ki se nahajajo v občini. Poznamo tri vrste turističnih kmetij. To so kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije ter vinotoči in osmice. Obiskal sem turistične kmetije Fleisinger, Pri Alenki, Borko, Hari in Benko. Podatke o njih sem pridobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Obiskane kmetije imajo različno dolgo tradicijo, razlikujejo se tudi po velikosti. Vse ponujajo domačo lokalno kulinariko, dve kmetiji ponujata tudi prenočitev. Zadnji del magistrskega dela predstavlja moj primer geografske strokovne ekskurzije na Turistično kmetijo pri Alenki, v katero sem vključil tudi obisk slatinskega vrelca, ki je značilen za Ščavniško dolino, kjer se kmetija nahaja. Podeželski turizem sem povezal z vzgojo in izobraževanjem, da bi mladim pokazal pomen turističnih kmetij za razvoj podeželja, na katerem živijo.
Ključne besede: Podeželje, podeželski turizem, občina Gornja Radgona, turistične kmetije, turistična društva, geografska ekskurzija.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 495; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (12,11 MB)

3.
Analiza učinkovitosti turističnih kmetij v sloveniji z uporabo analitičnega hierarhičnega procesa (ahp) in analize ovojnice podatkov (dea)«.
Boris Prevolšek, 2020, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo ocenili tehnično učinkovitost turističnih kmetij v Sloveniji s pomočjo metode analitični hieararhični proces (AHP) in analiza ovojnice podatkov (DEA). Na podlagi šestih vhodov in štirih izhodov smo razvili šest različnih modelov za oceno učinkovitosti turističnih kmetij. Z uporabo metode DEA smo razvili vhodno in izhodno usmerjena BCC in CCR model, z metodo AHP pa najprej model, ki je vključeval enake kriterije kot DEA modeli, v drugi AHP model pa smo vključili še dodatne, nenumerične kriterije in s tem nadgradili metodo DEA. Rezultati modelov so pokazali, da obstajajo možne izboljšave na vseh nivojih učinkovitosti, kot tudi na kriterijih dodatne ponudbe turističnih kmetij, ki so bile analizirane v AHP modelu z dodatnimi kriteriji. Glede na ocenjeno učinkovitost se je rangiranje turističnih kmetij razlikovalo glede na obe metodi. Znotraj skupine kmetij, ki so bile z DEA ocenjene kot učinkovite, je model AHP omogočil natančnejše rangiranje.
Ključne besede: tehnična učinkovitost, turistične kmetije, AHP ‒ analitični hierarhični proces, DEA ‒ analiza ovojnice podatkov
Objavljeno v DKUM: 06.11.2020; Ogledov: 802; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

4.
Postopek posodobitve kmetije s pomočjo nepovratnih sredstev iz javnega razpisa
Tea Baklan, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu smo se osredotočali na prikaz in izvedbo praktičnega primera posodobitve kmetije skozi nepovratna sredstva iz javnega razpisa za podporo naložbam v kmetijska gospodarstva. Prav tako pa smo želeli ugotoviti, ali je za uspešno kandidaturo potrebna pomoč strokovnjakov. V prvem delu smo na kratko predstavili slovenski Program razvoja podeželja 2014–2020 ter ukrepe, ki se v sklopu le-tega izvajajo. Nato smo opisali postopek pridobitve nepovratnih sredstev. Tega smo izdelali na podlagi naložbe kmetije v izgradnjo dvorišča, krmilnice, silosa in novega hleva za prosto rejo krav molznic z novim molznim strojem ter ostalo opremo. Začeli smo z opisom priprave vloge ter njene obravnave, nadaljevali pa s prošnjami za spremembe in z vlaganjem zahtevkov za izplačilo sredstev. Znotraj vloge smo izdelali poslovni načrt kmetije. Ta zajema opis kmetije in naložbe, analizo trga in dejavnosti, pregled konkurence in trženja ter izdelavo finančne analize vpliva naložbe. Analizo smo izdelali s pomočjo statističnih podatkov. Z rezultati iz bilance stanja in uspeha, ekonomskega toka ter finančnih kazalnikov, kot so neto sedanja vrednost naložbe, interna stopnja donosnosti ter ekonomski učinek javnih sredstev, smo predstavili smiselnost naložbe. Na koncu smo na primeru kmetije opisali obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev. Na podlagi izračunanih kazalnikov iz finančne analize smo prišli do ugotovitve, da se naložba kmetije splača. Prav tako pa, da je zanjo najverjetneje potrebna pomoč poslovnih svetovalcev oziroma drugih oseb, ki so kvalificirane za izdelavo vlog in zahtevkov za javne razpise. Vidimo, da njihova pomoč zniža možnost za napake pri izdelavi vloge za pridobivanje nepovratnih sredstev, hkrati pa zviša možnost za končni uspeh kandidature kmetije na razpisu.
Ključne besede: Program razvoja podeželja 2014–2020, poslovni načrt, finančna analiza, javni razpis, posodobitev kmetije
Objavljeno v DKUM: 21.10.2020; Ogledov: 540; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Obdavčitev čebelarske dejavnosti v Sloveniji v primerjavi s Poljsko in Madžarsko
Petra Bračko, 2019, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta smo obravnavali obdavčitev dohodka čebelarske dejavnosti po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). V osnovi čebelarstvo spada v kmetijski sektor, zato je v okviru pridelave primarnih čebeljih pridelkov, kot so med, cvetni prah, propolis, vosek, matični mleček in čebelji strup, čebelar obdavčen na podlagi pavšalne ocene na panj. Poleg tega je lahko čebelar v okviru pridelave, v kolikor se prostovoljno odloči za to, obdavčen kot pri dohodku iz dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov. V nalogi smo se omejili na analizo obdavčitve pridelave čebeljih pridelkov iz naslova dohodka iz osnovne kmetijske dejavnosti in iz dohodka iz dejavnosti. Delo diplomskega projekta je sestavljeno iz petih poglavij. Prvo poglavje je namenjeno uvodu, drugo poglavje pa opisuje čebelarstvo na splošno. V tretjem poglavju, ki predstavlja najpomembnejši del naloge, pojasnjujemo pravna določila in različne metode obdavčitve kmetijske dejavnosti. V četrtem poglavju sta na praktičnem primeru izdelana primerjalna izračuna, ki prikazujeta, kateri način obdavčitve je v določenem primeru za čebelarja najbolj ugoden. V nalogi smo prav tako predstavili obdavčitev čebelarske dejavnosti na Poljskem in Madžarskem. V delu diplomskega projekta smo se trudili, da je tematika napisana v čim bolj poljudnem jeziku, ki je razumljiv širši množici. Predvsem si želimo, da bo delo v pomoč vsem čebelarjem, tudi tistim potencialnim, da bodo skupaj s svetovalcem znali izbrati optimalno metodo obdavčitve dohodka v okviru svoje dejavnosti.
Ključne besede: čebelarstvo, načini obdavčitve kmetijske panoge, obdavčitev kmetije po katastrskem dohodku, obdavčitev dejavnosti po dejanskih prihodkih in dejanskih ali normiranih odhodkih, optimalna obdavčitev čebelarstva.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2019; Ogledov: 652; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Razvoj podeželskega turizma v Slovenskem Porabju
Ábel Bartakovics, 2018, diplomsko delo

Opis: Turizem je zelo širok pojem, različni avtorji ga različno opredeljujejo, toda navkljub različnim definicijam velja, da je turizem pomemben del godpodarstva. V diplomskem projektu z naslovom Razvoj podeželskega turizma v Slovenskem Porabju smo najprej predstavili pojme v povezavi s turistično destinacijo, z zelenim turizmom in s podeželskim turizmom ter z značilnostmi slovenskega Porabja in vasi Verica-Ritkarovci (po madžarsko Kétvölgy). V nalogi smo predstavili stanje podželskega turizma v naselju Verica-Ritkarovci, ki tvori del Porabja in leži v neposredni bližini slovenske in avstrijske državne meje. S pomočjo različnih internih virov in raziskovalnega intervjuja ter anketiranja smo preverjali možnosti za razvoj turizma. Za omenjeno občino smo želeli poiskati možnosti razširitve ponudbe Kulturnega doma, namenjene turistom.
Ključne besede: podeželski turizem, zeleni turizem, turistična destinacija, Porabje, turistične kmetije
Objavljeno v DKUM: 07.01.2019; Ogledov: 989; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

7.
Boštjan Kerbler: Dejavniki nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji
Vladimir Drozg, 2008, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: ocene in poročila, Slovenija, hribovske kmetije, agrarna geografija, Boštjan Kerbler, Dejavniki nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji
Objavljeno v DKUM: 15.03.2018; Ogledov: 848; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (34,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Slovenske turistične kmetije – prenos kulturemov v nemških prevodih
Klaudija Polajžar, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo poudarja pomembnost strokovnega in kakovostnega prevajanja turističnih besedil kot načina širjenja kulture v soodvisnosti s področjem oglaševanja. Izpostavlja segment turističnih kmetij kot primer turistične ponudbe z intenzivno naraščajočim povpraševanjem. Delo je sestavljeno iz dveh poglavitnih delov, tj. teoretičnega in empiričnega, pri čemer teoretični del obsega opis razvoja jezika in kulture, osvetlitev nekaterih značilnosti jezika v turizmu ter predstavitev tipologije turističnih besedil s strategijami prevajanja le-teh. Podlago za empirični del predstavljajo tri prevodoslovne teorije: teorija skoposa, teorija kulturema in teorija mema. Empirični del magistrskega dela obsega analizo in primerjavo 1) turističnega kataloga Turistične kmetije v Sloveniji ter njegovega prevoda Urlaub am Bauernhof in Slowenien iz leta 2013 in 2) turističnega kataloga Turistične kmetije Slovenija ter njegovega prevoda Urlaub am Bauernhof Slowenien iz leta 2016. Izpostavljena je analiza prevajalskih strategij, uporabljenih za prevajanje kulturnospecifičnega izrazja. V osnovi prevajalci za prevajanje kulturnospecifičnih elementov uporabljajo bodisi strategijo potujitve bodisi strategijo podomačitve. V magistrskem delu so analizirani kulturnospecifični izrazi s področja slovenske kulinarike in je ugotovljeno, da se za prevajanje le-teh v analiziranih katalogih prevajalci ne odločajo za uporabo enotne strategije prevajanja, s čimer je okrnjen prenos kulturemov iz izhodiščne v ciljno kulturo.
Ključne besede: kultura, jezik, turizem, prevajanje, skopos, kulturem, mem, turistične kmetije
Objavljeno v DKUM: 18.08.2017; Ogledov: 866; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (593,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Razvoj turizma na podeželju na primeru občine Selnica ob Dravi
Valentina Perkuš, 2017, magistrsko delo

Opis: Občina Selnica ob Dravi leži v severovzhodnem delu Slovenije, na območju Spodnje Dravske doline. Na severni strani jo omejuje hriboviti Kozjak in državna meja s sosednjo Avstrijo, na jugu reka Drava s Pohorjem v ozadju. Zaradi visokih nadmorskih višin, ki dosegajo višine do 910 metrov nadmorske višine, in goste poselitve na dravskih terasah, je to območje zelo razgibano in nudi ljudem obilo možnosti za preživljanje prostega časa v naravi in rekreiranje. V magistrski nalogi z naslovom Razvoj turizma na podeželju na primeru občine Selnica ob Dravi predstavljam splošne značilnosti podeželja v Sloveniji, podeželskega turizma, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti občine Selnica ob Dravi, že obstoječe in možne oblike turizma v občini Selnica ob Dravi ter izbrane kmetije, ki se na območju občine Selnica ob Dravi ukvarjajo s turistično dejavnostjo. V zadnjem delu magistrske naloge bom poskušala tematiko razvoja turizma na podeželju vključiti tudi v vzgojno-izobraževalni proces in predstaviti pomen razvoja podeželskega turizma na lokalnem nivoju z izvedbo šolske ekskurzije na turistično kmetijo Vališer.
Ključne besede: Podeželje, podeželski turizem, občina Selnica ob Dravi, turistične kmetije, ekskurzija na turistično kmetijo
Objavljeno v DKUM: 12.06.2017; Ogledov: 1385; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

10.
Logistične kompetence oskrbnikov ekoloških kmetij
Maja Leva, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo v teoretičnem delu najprej s pomočjo domače in tuje literature opredelili kompetence, njihove sestavine ter posamezne vrste kompetenc. V nadaljevanju smo podrobneje predstavili poklic strokovnjaka logistike, ter kakšne kompetence pridobi med šolanjem na Fakulteti za logistiko. S pomočjo teoretičnih ugotovitev, smo sestavili anketni vprašalnik, za pridobitev podatkov empiričnega dela. Vprašalnike smo nato poslali naključnim ekološkim kmetijam preko elektronske pošte. Pri analizi rezultatov, smo ugotovili da oskrbniki ekoloških kmetij uporabljajo kompetence vezane na planiranje, organiziranje in vodenje procesov.
Ključne besede: kompetence, logistika v kmetijstvu, ekološke kmetije, strokovnjak logistike
Objavljeno v DKUM: 25.01.2017; Ogledov: 864; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (450,52 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici