| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nevarnosti zlonamernega programja pri piratski programski opremi
Blaž Rajh, 2019, diplomsko delo

Opis: V današnji digitalni dobi je internet dostopen praktično že vsakomur, z razvojem interneta in informacijske tehnologije pa se je istočasno razvijalo tudi digitalno piratstvo. V diplomskem delu smo se osredotočili na piratstvo programske opreme. To je vsako širjenje licenčne programske opreme brez dovoljenja avtorja. Kdo in kako jo širi? Za to v prvi vrsti skrbijo Warez skupine. To so podzemne internetne skupine, ki se ukvarjajo z odstranjevanjem zaščite licenčnim verzijam programske opreme in širjenju takšne programske opreme po najrazličnejših piratskih spletnih straneh. Na piratskih spletnih straneh pa se kot smo ugotovili v praktičnemu testu v okviru diplomskega dela relativno pogosto pojavlja tudi zlonamerno programje, katerega kibernetski zločinci širijo po najrazličnejših piratskih spletnih straneh predvsem z namenom kraje osebnih podatkov. V teoretičnem ozadju smo poleg tega pisali še o vrstah piratstva programske opreme, o zlonamernemu programju v piratski programski opremi in načinih njegovega zaznavanja in analize. Cilj diplomske naloge je bil z uporabo praktičnega testa raziskati obseg zlonamernega programja v datotekah dostopnih na slovenskih in tujih piratskih spletnih straneh. Omejili smo se na aktivatorje Microsoftovih aplikacij Office ter operacijskega sistema Windows. Na slovenski piratski spletni strani smo analizirali 23 na tuji pa 26 takšnih datotek. Ugotovili smo, da je bilo v datotekah iz tuje piratske spletne strani precej več zlonamernega programja s hujšimi tipi groženj. Poleg testa pa smo v diplomskemu delu izvedli še anketo, v okviru katere smo skušali izvedeti odnos anketirancev do piratske programske opreme. Na podlagi 55 izpolnjenih spletnih anketnih vprašalnikom pa smo prišli do ugotovitev, zakaj in kako pogosto se odločajo posamezniki za uporabo piratske programske opreme, kako na to vpliva cena licenčne programske opreme in kako, če sploh, se zavedajo negativnih posledic uporabe piratske programske opreme. Na podlagi rezultatov smo prišli do ugotovitev, da posamezniki relativni pogosto uporabljajo piratsko programsko opremo ter, da bi lahko bil eden izmed glavnih razlogov za to dokaj visoka cena licenčne programske opreme. Prav tako smo ugotovili, da posamezniki nimajo veliko slabih izkušenj z uporabo piratske programske opreme in se morda posledično premalo zavedajo negativnih posledic njene uporabe.
Ključne besede: diplomske naloge, piratska programska oprema, grožnje, zlonamerno programje, pretočne datoteke
Objavljeno: 20.08.2019; Ogledov: 485; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

2.
INTEGRACIJA PAKETOV PLM WINDCHILL IN FC-GROUP
Matej Špik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga obravnava problem integracije dveh nepovezanih programskih rešitev. Rešitev prikazuje metode in programske rešitve, ki smo jih pri delu uporabili. Integracija programskih rešitev je izvedena z vmesno programsko opremo Talend Open Studio for Data Integration. Sama rešitev temelji na standardu XML. Diplomska naloga prikazuje tudi trenutni delovni potek v obeh programih ter integracijo programov.
Ključne besede: Informacijski sistemi, Upravljanje življenjskega cikla izdelka, Integracija poslovnih aplikacij, Vmesno programje, XML, Podatkovne zbirke, Talend
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 468; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

3.
Primerjava okolij za razvoj odprtokodnih projektov z vidika zmožnostno zrelostnega modela
Domen Knez, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo primerjavo štirih spletnih okolij, namenjenih razvoju odprtega programja z vidika zmožnostno zrelostnega modela. Na začetku predstavimo združeni zmožnostno zrelostni model in uradne metode za izvajanje presoje doseganja njegovih ciljev. Predstavimo tudi splošne lastnosti izvajanja primerjalne študije in odprtokodni model razvoja programske opreme. Nato na kratko predstavimo okolja SourceForge, GitHub, Launchpad in CodePlex ter primerjamo njihove funkcionalnosti in priljubljenost glede na število projektov, ki uporabljajo ta okolja. Glede na podporo doseganja ciljev posameznih procesnih področij združenega zmožnostno zrelostnega modela nato s pomočjo rezultatov presoje in rezultatov primerjave presoj posameznih spletnih okolij izberemo okolje SourceForge kot okolje, ki nudi največ funkcionalnosti za doseganje ciljev teh procesnih področij. Na koncu podamo tudi nekaj predlogov za morebitne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: primerjava, zmožnostno zrelostni model, CMMI, SourceForge, GitHub, Launchpad, CodePlex, odprta koda, odprto programje
Objavljeno: 05.04.2016; Ogledov: 970; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (8,46 MB)

4.
OBLIKOVANJE PODOBE ORGANIZACIJE S POMOČJO AVDIO – VIZUALNIH KOMUNIKACIJSKIH ORODIJ
Tevž Kresnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o identiteti in podobi organizacije. Govori o sistematičnem procesu za oblikovanje in krepitev podobe. Predstavljen je celovit program za upravljanje z blagovnimi znamkami. Proučena so komunikacijska orodja in njihova uporaba. Podana je tudi analiza uporabljenega družbenega programja. V drugem delu je predstavitev oblikovanja podobe na primeru organizacije Marenberg Kollektiv. Povedano je, v čem je smisel obstoja organizacije in kakšni so cilji za prihodnost. V nadaljevanju je analiza vizualne identitete organizacije in kako se ta odraža na različnih področjih njenega delovanja. Narejena je tudi predstavitev podobe s pomočjo avdio – vizualnih komunikacijskih orodij in njihova uporaba na družbenih platformah SoundCloud, Youtube in Facebook.
Ključne besede: blagovna znamka, vizualna identiteta, komunikacijska orodja, družbeno programje
Objavljeno: 15.04.2014; Ogledov: 1469; Prenosov: 96
URL Povezava na celotno besedilo

5.
ANALIZA UPORABE ODPRTOKODNIH PROGRAMOV V PODJETJU ŽIHER D.O.O
Dejan Ivančič, 2012, diplomsko delo

Opis: Odprta koda je cenejša od komercialne programske opreme, če upoštevamo zgolj kriterij cene. Na podlagi tega dejstva, smo se v podjetju Žiher d.o.o. odločili, da bomo poskusili z uporabo pisarniške zbirke OpenOffice.org, ter tako privarčevali stroške nakupa licenc, katere bi ob nadaljnji uporabi Microsoft Office morali plačati. Ali je bila odločitev prava, bo pokazal čas, ter uporabniki v podjetju, kateri uporabljajo odprtokodno pisarniško zbirko OpenOffice.org. V primeru, da se bo odločitev podjetja pokazala za napačno, imamo še vedno možnost da preidemo nazaj na licenčno pisarniško zbirko Microsoft Office.
Ključne besede: odprta koda, prosto programje, UNIX, Linux, Microsoft Office, OpenOffice.org.
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 1435; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (494,13 KB)

6.
POSLOVNE STRATEGIJE UPORABE ODPRTEGA PROGRAMJA
Gabrijel Vezjak, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili nekaj najpogostejših poslovnih strategij, ki izkoriščajo lastnosti odprtega programja. Raziskali in proučili smo skupne karakteristike omenjenih strategij, opisali lastnosti odprtega programja in opisali medsebojno povezavo med posamezno lastnostjo odprtega programja ter poslovno strategijo. Na podlagi analize smo oblikovali odločitveni model, ki služi za izbor ustrezne poslovne strategije, glede na izbrani odprtokodni program. Uporabo odločitvenega modela smo prikazali na posameznih primerih uporabe.
Ključne besede: odprto programje, poslovna strategija, karakteristike odprtega programja, licence programske opreme, odločitveni model, študija primera
Objavljeno: 29.09.2011; Ogledov: 1312; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

7.
STORITVENA VODILA IN ORACLE POVEZOVALNO PROGRAMJE
Dejan Ilešič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili koncept storitvenega vodila. Opisali smo glavne značilnosti storitvenih vodil. Podrobneje smo predstavili tudi pristope za integracijo, ki so pripomogli k razvoju koncepta storitvenega vodila. Primerjali smo koncept storitvenega vodila s pristopom za integracijo poslovnih aplikacij. Prav tako smo opisali tehnologije, ki omogočajo povezovanje aplikacij/sistemov. Zbrali smo tudi nekaj dobrih praks, ki se uporabljajo v navezi s storitvenim vodilom. V nadaljevanju diplomskega dela smo predstavili povezovalno programje Oracle, ki vsebuje implementacijo storitvenega vodila. Povezovalno programje Oracle smo opisali po posameznih paketih. Vsak paket smo predstavili z arhitekturo, orodji in značilnostmi. V zadnjem delu diplomske naloge smo izdelali informacijsko rešitev za podporo izmenjavi študentov. V projektni nalogi smo uporabili koncept storitvenega vodila in orodja iz programskega nabora Oracle.
Ključne besede: povezovalno programje, povezovanje, storitvena orientiranost
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 1000; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

8.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici