| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 116
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Družbeno odgovorno bančništvo v Sloveniji
Simona Pišek, 2019, diplomsko delo

Opis: Pri pisanju diplomskega projekta smo se osredotočili na družbeno odgovornost bank v Sloveniji. V prvem delu smo spoznali pojem družbena odgovornost, kako so v letnih poročilih o družbeni odgovornosti poročale organizacije, kaj so družbeno odgovorne banke ter kakšni so standardi poročanja bank o družbeni odgovornosti. V drugem delu diplomskega projekta smo raziskali, ali slovenske banke redno poročajo o družbeni odgovornosti v svojih javno dostopnih dokumentih. To smo proučili s pregledom letnih poročil in spletnih strani slovenskih bank. Na kratko smo opisali družbeno odgovornost posamezne banke in ugotovili, da banke redno poročajo o svojih družbeno odgovornih aktivnostih na spletnih straneh, še bolj podrobno pa v letnih poročilih. Pri drugem delu raziskave smo sestavili anketni vprašalnik. Zanimalo nas je, ali komitenti slovenskih bank v povprečju zaznavajo njihove družbeno odgovorne aktivnosti in ali so zadovoljni z družbeno odgovornimi aktivnostmi svoje banke. Rezultate smo predstavili v grafični obliki. Ugotovitve so pokazale, da komitenti slovenskih bank v povprečju zaznavajo družbeno odgovorne aktivnosti svoje banke oziroma so vsaj malo seznanjeni z njimi. Zdi se jim pomembno, da se njihova banka zavzema za okoljske in družbene probleme in so zadovoljni s svojo banko pri dejavnostih družbene odgovornosti. Družbena odgovornost je širok pojem, je veliko več kot samo dobrodelnost. Vse več organizacij se zaveda svoje družbene odgovornosti in o njej tudi poroča. Banka kot najpomembnejša finančna institucija se zaveda, da je pomembna njena aktivnost družbene odgovornosti, saj lahko pridobi dolgoročno zaupanje strank, zaposlenih in širše skupnosti.
Ključne besede: družbena odgovornost, družbena odgovornost v bankah, banke v Sloveniji, poročanje o družbeni odgovornosti.
Objavljeno: 16.04.2021; Ogledov: 63; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
Povezanost med družbeno odgovornostjo organizacij in odzivi potrošnikov z vidika marketinga
Ana Lambić, 2021, magistrsko delo

Opis: Organizacije se kot posledica globalizacije soočajo z različnimi izzivi in močno konkurenco na tržišču. Posledično vedno pogosteje zasledimo pojem družbene odgovornosti organizacij, katero opredelimo kot zavedanje organizacij, da so del širše družbe ter da so odgovorne za svoje vplive, ki jih imajo na družbo in okolje. Le-ta ima pozitiven vpliv na odzive potrošnikov, kot so nakupni namen, zaupanje, zvestoba, zadovoljstvo, namen ponovnega nakupa, ugled, spoštovanje in pripravljenost večjega vložka. Namen dela je bil predstaviti teoretično podlago družbene odgovornosti organizacij in odzivov potrošnikov z vidika marketinga ter ugotoviti medsebojno povezanost med obravnavanima področjema. Za potrebe raziskave je bil uporabljen raziskovalni pristop, in sicer najprej s kritičnim pregledom sekundarnih virov literature in nato s kvantitativnim pristopom, za katerega so bili podatki zbrani z anketo. Sledila je interpretacija ugotovitev. Raziskava je pokazala, da je družbena odgovornost organizacij zelo pomemben dejavnik pri odločitvi za nakup pri potrošnikih, pri katerih je na podlagi raziskave moč zaznati pomanjkanje informacij z obravnavanega področja. Družbena odgovornost organizacij ima pozitiven vpliv na vse omenjene odzive potrošnikov, ki pa se razlikujejo glede na starost potrošnika. Družbena odgovornost organizacij je pomembna metoda za razvoj dolgotrajnega dobrega odnosa z deležniki, zato je zelo pomembno celovito poznavanje področja, ki ima pozitiven vpliv na obnašanje potrošnikov.
Ključne besede: družbena odgovornost organizacij, odzivi potrošnikov, marketing, organizacija, management
Objavljeno: 06.04.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Družbena odgovornost slovenskih korporacij
Maruša Malovrh, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava koncept družbene odgovornosti v slovenskih podjetjih. V teoretičnem delu so predstavljene opredelitve družbene odgovornosti različnih avtorjev, njen kratek zgodovinski pregled, njene prednosti, področja, ki jih zajema, ter njen položaj v Sloveniji. Pojasnili smo tudi najpogostejše standarde, ki se uporabljajo za njeno dokazovanje in posebnost družbeno odgovornega ravnanja v času pandemije, ki je bila razglašena v letošnjem letu. V empiričnem delu smo analizirali primer dobre prakse podjetja NLB d.d. Predstavili smo njegov pristop k družbeni odgovornosti, ter njegove aktivnosti, ki jih izvaja na tem področju. Izvedli smo tudi anketno raziskavo, s pomočjo katere smo proučevali položaj družbene odgovornosti v slovenskih podjetjih. Rezultati ankete so pokazali, da podjetja v večini poslujejo družbeno odgovorno in izvajajo tudi aktivnosti, ki zajemajo to obliko ravnanja. Pandemija, glede na mnenje anketiranih ni imela posebnega vpliva na dogodke kot so zmanjšanje plačila, odpuščanje, zmanjšanje prodaje in podobno. Prav tako je prevladovalo mnenje, da se obseg sredstev, namenjenih za družbeno odgovornost v času pandemije, ni zmanjšal, ampak je ostal enak.
Ključne besede: družbena odgovornost, pandemija, NLB d.d.
Objavljeno: 08.12.2020; Ogledov: 143; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

4.
Vanekovo stoletje
2019, znanstvena monografija

Opis: Monografija, ki jo sestavlja petintrideset znanstvenih in strokovnih prispevkov, je bila izdana ob stoletnici rojstva dr. Vaneka Šiftarja in je v bistvu tretji tako imenovani Vanekov zbornik. V prvem delu so spominski prispevki, ki osvetljujejo življenje in različna področja delovanja treh pomembnih, med seboj povezanih Prekmurcev: Vaneka Šiftarja, njegovega sopotnika Antona Vratuše in lani umrlega Franca Kuzmiča. V drugi del so uvrščeni strokovni in znanstveni prispevki, tematsko v širšem smislu povezani s Prekmurjem in/ali z delom Vaneka Šiftarja in Antona Vratuše. V tretjem delu so zbrani znanstveni prispevki, ki posegajo na različna raziskovalna področja Vaneka Šiftarja, pa tudi Vratuše in Kuzmiča, vse od prava (tako ustavnega kot delovnega), zgodovine, jezikoslovja do človekovih pravic, domoljubja, družbene odgovornosti in humanistike v najširšem smislu.
Ključne besede: Vanek Šiftar, Anton Vratuša, Franc Kuzmič, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Prekmurje, pravo, romologija, zgodovina, družbena odgovornost, človekove pravice, humanistika
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 272; Prenosov: 11
URL Povezava na datoteko

5.
SIST ISO 26000:2010 KOT ORODJE ZA VPELJAVO DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V PODJETJE
Anja Pibernik, 2019, magistrsko delo

Opis: Podjetja se v današnjem času zavedajo, da sam dobiček ne pomeni tudi uspešnosti. Zaradi pritiska družbe, okoljskih problematik in fluktuacije zaposlenih so primorana začeti razmišljati o svojih vplivih znotraj in zunaj podjetja. Posledično se morajo obnašati odgovorno in etično. Družbena odgovornost podjetja je pojem, ki se ga danes veliko ljudi zaveda in skuša vpeljati v svoje poslovanje. Namen magistrskega dela je, spoznati omenjeni koncept in različne poglede znanstvenikov nanj. Na podlagi pereče tematike organizacija ISO v letu 2010 objavi mednarodni standard ISO 26000:2010, ki ponuja smernice za vpeljavo družbene odgovornosti. Standard skozi delo tudi podrobneje spoznamo. Za lažje razumevanje družbene odgovornosti in njeno vpeljavo v podjetje smo pripravili tudi analizo skladnosti s standardom SIST ISO 26000:2010, da ugotovimo, ali je primerno managersko orodje in kakšne so njegove omejitve. Družbeno odgovornost podjetja lahko uspešno uvedejo v podjetje, s pomočjo standarda SIST ISO 26000:2010. Standard ponuja smernice za področja, na katera je potrebno preusmeriti pozornost, da družbeno odgovornost integriramo v poslovanje. Zaradi svoje splošne sestave, pa je primeren za vse vrste in velikosti organizacij. Opozarja na pomembnost vključevanja zunanjih in notranjih deležnikov, ki so pomembni pri družbeno odgovornem ravnanju in podpori, ter spodbuja k rednem poročanju o napredku družbene odgovornosti podjetja.
Ključne besede: družbena odgovornost podjetij, SIST ISO 26000:2010, managersko orodje, socialno podjetje
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 381; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

6.
Družbena odgovornost Občine Črenšovci
Sonja Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: Družbena odgovornost je pojem, s katerim se srečujejo tako posamezniki, kot podjetja, na najvišji ravni deležnikov pa tudi lokalna skupnost oziroma država. Je tematika, ki ji posamezniki, podjetja v zadnjem času posvečajo vse več pozornosti. V teoretičnem delu diplomskega dela predstavimo nekaj splošnih definicij, dimenzije družbene odgovornosti. V nadaljevanju se osredotočimo na družbeno odgovornost v Občini Črenšovci. V praktičnem delu diplomskega dela z anketo ugotavljamo zadovoljstvo strank s komunikacijo v Občini Črenšovci. Rezultati analize anketnega vprašalnika podajo ključne rezultate, ki bi lahko pripomogli k povečanju zadovoljstva strank.
Ključne besede: družbena odgovornost, Občina Črenšovci, komunikacija, notranja dimenzija, zunanja dimenzija.
Objavljeno: 23.12.2019; Ogledov: 274; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (845,08 KB)

7.
Izkazovanje korporativne družbene odgovornosti skozi razkrivanje nefinančnih informacij v letnih poročilih izbranih podjetij
Katja Žišt, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt je vsebinsko razdeljen na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu sem predstavila koncept korporativne družbene odgovornosti in njeno delitev po Carollu. V nadaljevanju sem predstavila novosti, ki jih je Direktiva 2014/95/EU sprejela na področju nefinančnega poročanja v poslovnih poročilih določenih podjetij in implementacijo zahtev Direktive 2014/95/EU v slovenski pravni red. V Raziskovalnem delu naloge sem na podlagi indikatorjev družbene odgovornosti preučila razkritja nefinančnih informacijah sedmih naključno izbranih podjetij. Vsa poročila so bila pripravljena za poslovno leto 2018. Omejila sem se samo na nefinančna razkritja, ki so jih podjetja, skladno z 70. členom ZGD-1, dolžna razkriti v Izjavi o nefinančnem poslovanju. Med drugim sem analizirala tudi skladnost izjave o upravljanju in politike raznolikosti podjetij z zakonskimi zahtevami 5.odstavka 70.člena ZGD-1. V raziskovalnem delu sem za namen analize izbrala letna poročila naslednjih podjetij: DARS d.d., Impol d.d., Krka d.d., Mercator d.d., Petrol d.d., Pošta Slovenije d.o.o. in Unior d.d.
Ključne besede: Direktiva 2014/95/EU, nefinančne informacije, poročanje, korporativna družbena odgovornost, izjava o nefinančnem poslovanju, izjava o upravljanju, politika raznolikosti
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 444; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

8.
Obveznost razkrivanja nefinančnih informacij velikih podjetij
Ksenija Vidovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Podjetje mora biti sposobno ustvariti in vzdrževati primerno ravnovesje med poslovnimi potrebami, potrebami različnih interesentov podjetja in naravnim okoljem, v katerem deluje. Poseči moremo daleč v zgodovino, ko so se začela prizadevanja in ozaveščanja človeške družbe o pomembnosti družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Sprva so se podjetja temu upirala, kasneje so v teoriji dojela, da pri družbeni odgovornosti gre za dobrobit družbe, ki je etično pravilna, šele čez čas pa so podjetja teorijo prenesla v prakso in začela družbeno odgovornost tudi uresničevati. Korak dlje sta v letu 2014 stopila Evropski parlament in Evropska komisija z Direktivo 2014/95/EU, ki je nastala s prepričanjem, da je treba povzdigniti preglednost informacij o okoljskih, kadrovskih in socialnih zadevah. Direktiva (kakor tudi nacionalni okviri) je pozvala podjetja, da v okviru letnega poročila ali samostojnega poročila pripravijo izjavo o nefinančnem poslovanju, in sicer prvič v letu 2018 za poslovno leto 2017. Gre za pomembna nefinančna razkritja, ki morajo zadovoljiti potrebe po informacijah vlagateljem, zaposlenim, kupcem in drugim zainteresiranim stranem. Podjetja morajo zagotoviti preprost dostop do nefinančnih informacij o njihovem vplivu na okolje in družbo. Evropska komisija je izdala tudi nezavezujoče smernice, ki podjetje usmerijo k najpomembnejšim nefinančnim informacijam, kot so: poslovni model, politike in strategije podjetja, sektorska, okoljska in kadrovska vprašanja, spoštovanje človekovih pravic, zadeve v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju, nefinančni kazalniki uspešnosti, osrednja tveganja in politika raznolikosti. Podjetju so letno poročilo in druga javno objavljena poročila osrednje sredstvo za razkritje nefinančne uspešnosti svojim zainteresiranim stranem. Z namenom ugotovitve, ali podjetja v Sloveniji upoštevajo zakonodajni okvir, katere tematske sklope v okviru izjav o nefinančnem poslovanju poročajo in kaj poročajo, smo v empiričnem delu naredili pregled izjav desetih podjetij, in sicer za poslovno leto 2018. Prišli smo do ugotovitve, da so vsa izbrana podjetja vključila potrebne nefinančne podatke v svoje letno poročilo oziroma eno podjetje v poročilo o trajnostnem razvoju. Ker so smernice nezavezujoče, so podjetja poročala različno podrobno, tematske sklope si podjetja različno razlagajo, zato prihaja do razlik v poročanju, razlika je tudi v tem, ali podjetje vključi vse tematske sklope neposredno v izjavo o nefinančnem poslovanju ali pa so določena razkritja v drugih delih letnega poročila. V okviru raziskave nas je zanimalo tudi, ali so podjetja že pred zakonom poročala nefinančne informacije. Za vsa izbrana podjetja lahko trdimo, da so že v letu 2017 za poslovno leto 2016 poročala o okoljskih, kadrovskih in socialnih zadevah, ki so tudi v vseh poročilih najpodrobneje predstavljene. Ker se podjetja lahko sama odločijo, po kateri metodologiji bodo poročala, smo se osredotočili tudi na metodologiji GRI in ISO 26000 ter pri izbranih podjetjih preverili, ali so uporabili katero od teh dveh metodologij. Skozi magistrsko delo smo želeli prikazati, da naj podjetjem ne bo razkritje nefinančnih informacij zgolj nujno zakonodajno zlo, ampak da s tem pomagajo svojim zainteresiranim stranem, da boljše razumejo njihovo dejavnost ter dobijo celoten vpogled v rezultate svojega poslovanja.
Ključne besede: izjava o nefinančnem poslovanju, Direktiva 2014/95/EU, Zakon o gospodarskih družbah 70. c člen, obvezna nefinančna razkritja, družbena odgovornost
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 433; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

9.
Primerjava socialnega podjetništva v Sloveniji in izbranih evropskih državah
Anja Omerzel, 2019, diplomsko delo

Opis: Družba se skozi leta spreminja in iz leta v leto lahko opazimo, da se vedno večji pomen daje enakopravnosti in enakim možnostim za vso družbo. Tako se je tudi na področju podjetništva izoblikovala posebna zvrst le tega, imenovana socialno podjetništvo. Zmes poslovnih idej, inovacij, vključevanja ranljivejših skupin posameznikov v sam proces in skrb za okolje so sestavine, ki nas pripeljejo do socialnega oziroma družbeno naravnanega podjetja. Ker se socialno podjetništvo pojavi kot rešitev na problem lokalne, regionalne ali nacionalne skupnosti, se glede na lokalni vidik pojem socialnega podjetništva razlikuje. V delu smo povzeli in analizirali socialno podjetništvo v Sloveniji in ga primerjali z italijanskim in avstrijskim ter španskim socialno podjetništvom. Ugotovili smo, da je socialno podjetništvo v Sloveniji še dokaj v povojih, saj je Zakon o socialnem podjetništvu stopil v veljavo z začetkom leta 2012, lani pa je doživel prve dopolnitve in spremembe. Optimistična napoved zaradi urejene zakonodaje in dobrih pogojev kaže na povečanje socialnega podjetništva tako v Sloveniji kot drugih evropskih državah.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialno podjetje, socialna izključenost, družbena odgovornost, socialni podjetnik
Objavljeno: 23.07.2019; Ogledov: 587; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (576,76 KB)

10.
Primerjalno pravni vidik družbene odgovornosti v javnih podjetjih
Sara Harinski, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo tematiko družbene odgovornosti podjetja. Najprej definiramo osnovni pojem družbene odgovornosti podjetja. Teoretičnim spoznanjem nudimo nadgradnjo s študijo primera, treh podjetij. Nadalje proučujemo družbeno odgovornost podjetja z vidika prava in jo primerjamo med podjetji, s katero želimo ugotoviti katero podjetje je bolj družbeno odgovorno in katero manj. Pri študiji primera se posvetimo podjetjem OKP, d. o. o., Snaga, d. o. o. in Remondis. Opišemo vsako podjetje, predstavimo ključne osebe v vsakem podjetju ter opišemo družbeno odgovornost. Poskušamo ugotoviti, katero podjetje je bolj družbeno odgovorno in katero manj. Zanima nas tudi, ali so odnosi med sodelavci, ki sodelujejo v podjetju ključnega pomena, za uspešno poslovanje podjetja
Ključne besede: družbena odgovornost podjetja, ključne osebe v podjetjih, pravni vidik družbene odgovornosti, primerjalno pravni vidik DOP, OKP, d. o. o., Snaga, d. o. o., Remondis
Objavljeno: 04.03.2019; Ogledov: 529; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (742,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici