| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji
Nada Manoleva, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večjega staranja prebivalstva in zmanjševanja naravnega prirastka se povečuje povpraševanje po tuji delovni sili. Postopek zaposlovanja je odvisen od tega, ali tujec prihaja iz držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ali pa iz t.i. tretjih držav. Za vse zaposlene delavce v Sloveniji ne glede na to, ali so slovenski državljani, državljani držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ali pa državljani tretjih držav, velja, da so glede plače ter drugih delovnih pogojev povsem izenačeni. Delodajalec mora upoštevati določbe delovnopravne zakonodaje (Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o varstvu pri delu) in kolektivne pogodbe. Državljani EU za zaposlitev v Sloveniji ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Delavci iz držav članic EU morajo za zaposlitev v Sloveniji izpolnjevati enake pogoje kot domači delavci in imajo enake pravice ter obveznosti kot domači delavci. Postopek zaposlovanja državljanov tretjih držav poteka po Pravilniku o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj in določa postopke ter dokazila za odločanje o izdaji delovnega dovoljenja. Vlogo za izdajo delovnega dovoljenja je treba vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (pri območni ali centralni službi zavoda).
Ključne besede: Ključne besede: tujec, delovno dovoljenje, deficiterni poklici, državljani tretjih držav, državljani EU, EGP in Švicarske konfederacije
Objavljeno: 04.11.2010; Ogledov: 1827; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (470,79 KB)

2.
POMEN SODBE V ZADEVI METOCK ZA URESNIČEVANJE DERIVATIVNIH PRAVIC DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV
Emilija Stagoj, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam sodbo v zadevi Metock ter njen pomen za uresničevanje derivativnih pravic državljanov tretjih držav. Metock je kamerunski državljan, ki je sklenil zakonsko zvezo z državljanko Kameruna, ki je pridobila tudi britansko državljanstvo. Po prihodu na Irsko je vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje kot zakonec državljana Evropske unije, ki dela in prebiva na Irskem. Ta prošnja je bila zavrnjena, ker ni izpolnil pogoja v zvezi s predhodnim zakonitim prebivanjem v drugi državi članici, kot so to zahtevali irski predpisi. V zvezi z navedenim je Metock vložil tožbo za odpravo odločbe, s katero je Ministrstvo za pravosodje, enakost in reformo zakonodaje zavrnilo prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje. Za razjasnitev vprašanja ali so irski predpisi skladni z Direktivo 2004/58/ES je irsko Vrhovno sodišče pred Sodišče Evropske unije vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe. Skozi obravnavo navedene sodbe v diplomskem delu obravnavam derivativne pravice državljanov tretjih držav.
Ključne besede: Direktiva 2004/58/ES, državljani tretjih držav, pravice državljanov tretjih držav, prosto gibanje, prepoved diskriminacije, združitev družine
Objavljeno: 14.07.2011; Ogledov: 2654; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
PRAVNI POLOŽAJ EKONOMSKIH PRISELJENCEV IZ TRETJIH DRŽAV V EVROPSKO UNIJO
Marina Tancoš, 2015, diplomsko delo

Opis: Ljudje se običajno zaposlujemo v državi prebivanja. Vedno tesnejša povezanost med posameznimi državami in želja po delu v tujini sta pripeljali do položaja, ko je zaposlovanje delavcev v tujini, kamor se nemalokrat tudi preselijo za namen dela, postal povsem običajen položaj. Evropska unija kot organizacija, ki povezuje več držav v enotno tvorbo, poenostavlja postopek zaposlovanja državljanov EU znotraj EU, za državljane tretjih držav pa določa enoten postopek za dostop do trga dela EU. Pravice, ki jih pridobijo delavci migranti iz tretjih držav, se razlikujejo glede na to, kakšen status delavci pridobijo. Lahko gre za visokokvalificirane delavce, dolgoročne rezidente ali povsem običajne delavce, ki vstopijo v EU z namenom zaposlitve. Vsaka država članica posebej določa število delavcev migrantov, ki jih bo sprejela na svoje ozemlje, prav tako pa je pred zaposlitvijo delavca tujca potrebno preveriti, ali ni mogoče na delovno mesto zaposliti domačega delavca, torej državljana EU.
Ključne besede: zaposlovanje, Evropska unija, državljani tretjih držav
Objavljeno: 19.04.2016; Ogledov: 1179; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (808,68 KB)

4.
Državljanstvo Evropske unije v sodni praksi Sodišča Evropske unije
Sabina Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: Državljanstvo Unije je institut, ki se je od uvedbe naprej vsebinsko spremenil in dopolnil predvsem z aktivnim delovanjem Sodišča EU. Čeprav ne gre zanemariti njegov postopni razvoj v zakonodaji EU vse odkar je leta 1993 bilo uvedeno, je prav Sodišče EU tisto, ki je (vsaj v določeni meri) pojasnilo vsebino državljanstva Unije. To je sicer tesno povezano z nacionalnim državljanstvom, kar izhaja že iz primarne zakonodaje in se kaže tudi v tem, da so države članice pristojne za določanje pogojev za pridobitev in izgubo državljanstva, vendar pa ob tem še vedno morajo spoštovati temeljna načela EU. Prelomni korak v razvoju sodne prakse na področju državljanstva Unije in z njim tesno povezano pravico do prostega gibanja, je prinesla novejša sodna praksa z uvedbo merila dejanskega izvrševanja bistvene vsebine pravic, ki so podeljene zaradi statusa državljana Unije. Pristop Sodišča EU namreč daje podlago za širšo uporabo prava EU. Merilo omogoča, da se v primerih, kadar bi bilo onemogočeno dejansko izvrševanje bistvene vsebine pravic, ali kadar bi bilo oteženo izvrševanje pravic državljana Unije, pravo EU lahko uporabi, čeprav ni podanega čezmejnega elementa. Takšen pristop Sodišča EU, kljub restriktivni razlagi, je sicer omogočil sklicevanje na pravo EU tudi v primerih, ki po prejšnjem pristopu z njim niso bili zajeti, vendar pa v ospredju še vedno ostaja problem obratne diskriminacije v povezavi s popolnoma notranjimi položaji in vprašanje razmerja s temeljnimi pravicami. Tako se tudi niso uresničili strahovi držav članic, da bi takšen pristop razširil področje uporabe prava EU. Vsekakor gre za področje, ki je z nacionalno zakonodajo držav članic tesno povezano, in ki bo v prihodnosti vplivalo predvsem na oblikovanje politike priseljevanja držav članic. To se kaže tudi v velikem številu intervencij držav članic v zadeve s področja državljanstva Unije, saj je državljanstvo institut in eden izmed pokazateljev suverenosti, ki se jim države članice niso pripravljene odpovedati v celoti. Tako je državljanstvo Unije predmet nenehnih sprememb, ki je v marsičem olajšalo življenje svojih državljanov, je pa za njegovo učinkovito varstvo potrebno vnesti več jasnosti, določnosti in predvidljivosti, zato da se bodo državljani Unije na te pravice z gotovostjo lahko zanesli.
Ključne besede: Pravo EU, državljanstvo, prosto gibanje in prebivanje, državljani tretjih držav, Direktiva 2004/38, popolnoma notranji položaji, obratna diskriminacija, temeljne pravice.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 1088; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (916,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici