SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji
Nada Manoleva, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večjega staranja prebivalstva in zmanjševanja naravnega prirastka se povečuje povpraševanje po tuji delovni sili. Postopek zaposlovanja je odvisen od tega, ali tujec prihaja iz držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ali pa iz t.i. tretjih držav. Za vse zaposlene delavce v Sloveniji ne glede na to, ali so slovenski državljani, državljani držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ali pa državljani tretjih držav, velja, da so glede plače ter drugih delovnih pogojev povsem izenačeni. Delodajalec mora upoštevati določbe delovnopravne zakonodaje (Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o varstvu pri delu) in kolektivne pogodbe. Državljani EU za zaposlitev v Sloveniji ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Delavci iz držav članic EU morajo za zaposlitev v Sloveniji izpolnjevati enake pogoje kot domači delavci in imajo enake pravice ter obveznosti kot domači delavci. Postopek zaposlovanja državljanov tretjih držav poteka po Pravilniku o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj in določa postopke ter dokazila za odločanje o izdaji delovnega dovoljenja. Vlogo za izdajo delovnega dovoljenja je treba vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (pri območni ali centralni službi zavoda).
Ključne besede: Ključne besede: tujec, delovno dovoljenje, deficiterni poklici, državljani tretjih držav, državljani EU, EGP in Švicarske konfederacije
Objavljeno: 04.11.2010; Ogledov: 1540; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (470,79 KB)

2.
Logistični izzivi pri zagotavljanju varnosti slovenskih turistov v tujini : magistrsko delo
Magdalena Roša, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Sodobni turizem je kot del globalnega varnostnega prostora izpostavljen številnim varnostnim izzivom, saj nanj vplivajo različni dejavniki tveganj in ogroţanj varnosti kot tudi krizne situacije. Varnost je pomembna vrednota posameznika in je povezana z vsemi segmenti človekovega ţivljenja in delovanja, tudi na področju turističnih potovanj. Posameznikova potreba po občutku varnosti še posebej pride do izraza na turističnih potovanjih in bivanju v tujini, zato je ključnega pomena vključevanje varnostnih vidikov v turizmu, da zagotovimo eno od osnovnih pričakovanj turista, t. j. brezskrben in varen oddih. Zagotavljanje varnosti slovenskih turistov na potovanjih in bivanju v tujini zajema številne aktivnosti (preventivne in kurativne) delovanja različnih subjektov, ki so zadolţeni za njihovo varnost – turistična destinacija; turistično gospodarstvo na destinaciji; organizator potovanja in njegovi poslovni partnerji na destinaciji; drţava, od koder turist prihaja; mednarodne organizacije na področju turizma idr. Pri zagotavljanju varnosti turistov pa se pojavljajo številnih logistični izzivi, ki jih je potrebno ustrezno upravljati.
Ključne besede: turizem, varnost, logistika, slovenski državljani, krizni management
Objavljeno: 17.05.2011; Ogledov: 1976; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
POMEN SODBE V ZADEVI METOCK ZA URESNIČEVANJE DERIVATIVNIH PRAVIC DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV
Emilija Stagoj, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam sodbo v zadevi Metock ter njen pomen za uresničevanje derivativnih pravic državljanov tretjih držav. Metock je kamerunski državljan, ki je sklenil zakonsko zvezo z državljanko Kameruna, ki je pridobila tudi britansko državljanstvo. Po prihodu na Irsko je vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje kot zakonec državljana Evropske unije, ki dela in prebiva na Irskem. Ta prošnja je bila zavrnjena, ker ni izpolnil pogoja v zvezi s predhodnim zakonitim prebivanjem v drugi državi članici, kot so to zahtevali irski predpisi. V zvezi z navedenim je Metock vložil tožbo za odpravo odločbe, s katero je Ministrstvo za pravosodje, enakost in reformo zakonodaje zavrnilo prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje. Za razjasnitev vprašanja ali so irski predpisi skladni z Direktivo 2004/58/ES je irsko Vrhovno sodišče pred Sodišče Evropske unije vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe. Skozi obravnavo navedene sodbe v diplomskem delu obravnavam derivativne pravice državljanov tretjih držav.
Ključne besede: Direktiva 2004/58/ES, državljani tretjih držav, pravice državljanov tretjih držav, prosto gibanje, prepoved diskriminacije, združitev družine
Objavljeno: 14.07.2011; Ogledov: 2386; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
ZAPOSLOVANJE HRVAŠKIH DRŽAVLJANOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Mojca Šafarić, 2014, diplomsko delo

Opis: 1. julija 2013 je Republika Hrvaška postala članica EU. Z Zakonom o uveljavitvi prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo državljanov Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji po vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo, je uvedeno dvoletno prehodno obdobje, ki Republiki Sloveniji omogoča, da uveljavlja nacionalno zakonodajo s področja zaposlovanja in dela tujcev, z namenom, da ne ogrozi normalnega delovanja slovenskega trga dela oz. da daje domačim brezposelnim osebam in osebam, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije, prednostno zaposlovanje. Hrvaški delavci se v Republiki Sloveniji še naprej zaposlujejo in delajo kot državljani tretje države. Če se želijo zakonito zaposliti, še naprej potrebujejo delovno dovoljenje. Kljub temu, je članstvo v Evropski uniji prineslo nekatere spremembe za hrvaške državljane. V diplomskem delu je navedeno, za katere oblike zaposlovanja oz. dela hrvaški delavec ne rabi več delovnega dovoljenja, ter na podlagi katere pravne podlage. Načelo prostega gibanja delavcev se lahko, po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, pod določenimi pogoji omeji za sedem let. S 1. januarjem 2015 se začnejo uporabljati nove določbe sprememb Zakona o tujcih (ZTuj-2A), pripravlja pa se tudi nov Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), ki bi nadomestil Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1). Predlog ZZSDT uvaja, zaradi usklajevanja z Evropsko zakonodajo, enotno dovoljenje, na podlagi katerega bodo lahko tujci prebivali in delali v Republiki Sloveniji. Nadomestilo bi tako dovoljenje za prebivanje, kot dovoljenje za delo. V diplomskem delu je opredeljeno v kolikšni meri bo »nova« zakonodaja vplivala na zaposlovanje in delo hrvaških državljanov.
Ključne besede: Republika Hrvaška, Republika Slovenija, Evropska unija, zaposlovanje, delo, delovno dovoljenje, državljani tretje države, enotno dovoljenje.
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 848; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
EVROPSKA DRŽAVLJANSKA POBUDA
Petra Usenik, 2012, diplomsko delo

Opis: Evropska državljanska pobuda je instrument neposredne demokracije, katerega namen je omogočiti višjo stopnjo sodelovanja državljanov Evropske unije v osrednjih političnih evropskih zadevah. Instrument daje pravico najmanj milijonu državljanov Evropske unije, da od Komisije EU zahtevajo pripravo novega zakonodajnega predloga. Ideja o evropski državljanski pobudi je zorela že desetletja, s širitvijo Evropske unije pa je prerastla v potrebo po instrumentu, ki bi državljane Evropske unije identificiral z Evropsko unijo in premoščal njihovo odtujenost od evropske politične elite. Gotovo ni naključje, da se uresničuje ravno v dobi, ko je zbiranje široke podpore po državah članicah Evropske unije, ki jo instrument za svoje delovanje potrebuje, s pomočjo socialnih omrežij, ki jih zagotavlja svetovni splet, zelo olajšano in ne more biti slučaj, da se je ideja začela udejanjati ravno v času največje krize Evropske unije in evropske valute. Cilji instrumenta bodo lahko v praksi doseženi zgolj v primeru, da bo sistem evropske državljanske pobude deloval. V strokovni javnosti instrument vzbuja tako pozitivna kot negativna pričakovanja. Kritiki Uredbe EU št. 211/2011 opozarjajo, da je postopek preveč kompleksen in predolg . Hkrati pa instrument vzbuja močna pričakovanja in vzbuja optimizem, kar v primeru nemožnosti realizacije lahko deluje ravno nasprotno od želene smeri – v poglabljanje odtujenosti evropskih državljanov od evropskih institucij . Ni mogoče prezreti dejstva, da je predpisani postopek res zapleten, vendar bo to oviro dober organizator zagotovo prešel. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da evropska državljanska pobuda predstavlja zgolj predlog za oblikovanje načrta, ki Komisijo EU samo spodbuja, ne pa tudi zavezuje k ukrepanju na zakonodajnem področju. Komisija EU se tako lahko odloči, da ne bo sprejela nobenih ukrepov glede predložene evropske državljanske pobude, kar zanjo ne predvideva nobenih sankcij. Končna odločitev je v rokah Evropskega parlamenta in Sveta, saj se kot zakonodajalca lahko odločita, da ne bosta sprejela predloga pravnega akta Komisije EU, ki ga je ta dala na podlagi predlagane evropske državljanske pobude. Vsekakor menim, da je prav, da evropsko državljansko pobudo v začetnih korakih njenega uresničevanja v praksi pospremimo z optimizmom, ob tem pa verjamemo, da bo Komisija EU v fazi spremljanja njenega delovanja zaznala vse pomanjkljivosti postopka in tudi predlagala korektivne ukrepe, da bo zares lahko postala prvi korak k državljanski demokraciji v Evropi.
Ključne besede: Evropska unija, Lizbonska pogodba, evropska državljanska pobuda, državljani Evropske unije, instrument neposredne demokracije
Objavljeno: 21.06.2012; Ogledov: 1459; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)

6.
ZAPOSLOVANJE, DELO IN SOCIALNA VARNOST DRŽAVLJANOV EU V REPUBLIKI HRVAŠKI IN BIH
Andreja Kurbos, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila problematiko zaposlovanja in dela državljanov EU v Republiki Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Za Slovenijo kot članico EU velja prost pretok gibanja oseb, medtem ko imata obe primerjani državi medsebojno različne pogoje glede zaposlovanja in dela tujcev. Ureditev v Republiki Hrvaški se zaradi pristopa k EU približuje naši ureditvi, kar pa ne moremo reči za Bosno in Hercegovino. Predstavila sem pravni okvir, ureditev bivanja, postopek zaposlovanja in dela tujcev ter državljanov EU v izbranih državah. Naredila sem tudi primerjavo med pravnimi ureditvami. Dodatno sem vključila poglavje o socialni varnosti. Hrvaška bo letos postala 28. članica EU, zato je morala opraviti usklajevanja ter prilagoditve nacionalnega pravnega reda s pravnim redu EU, poostrile so se določene določbe na delovnopravnem področju in področju socialne varnosti, da bi se zmanjšale kršitve v praksi. Bosna in Hercegovina je glede same pravne ureditve precej neenotna, lahko bi rekla tudi neučinkovita pri upoštevanju zakonskih določil v praksi (še posebej na področju socialne varnosti), kar je posledica trenutnega političnega sistema v državi in pomanjkanja kontrole s strani pristojnih državnih organov.
Ključne besede: zaposlovanje, delo, socialna varnost, državljani EU, Republika Hrvaška, BiH
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 290; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

7.
PRAVICE TURŠKIH DRŽAVLJANOV V EU PO ODLOČBI SODIŠČA EU V ZADEVI DEMIRKAN
Jerneja Horvat, 2014, diplomsko delo

Opis: Leyla Ecem Demirkan je s tožbo pred nemškim sodiščem zahtevala ugotovitev, da za prestop nemške meje ne potrebuje vize. Odločitev naj bi temeljila na razlagi Pridružitvenega sporazuma ter klavzule »standstill« vsebovane v Dodatnem protokolu Pridružitvenega sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Turčijo, ki pogodbenicama prepoveduje uvedbo novih omejitev na področju svobodnega opravljanja storitev ter svobodne ustanovitve. Uredba (ES) št. 539/2001 in na njej temelječ nemški predpis sta obveznost vize uvedla po začetku veljavnosti Dodatnega protokola. Predložitveno sodišče je Sodišču EU zastavilo vprašanje, ali klavzula »standstill«, vsebovana v Pridružitvenem sporazumu s Turčijo ščiti tudi prejemnike storitev. Sodišče je z analizo sodne prakse prišlo do zaključka, da se cilji Pridružitvenega sporazuma ter Pogodb o Evropski uniji in delovanju Evropske unije preveč razlikujejo, da bi bilo mogoče sodno prakso, ustvarjeno v povezavi s Pogodbo o delovanju Evropske unije prenesti na Pridružitveni sporazum. Ker tudi ne obstaja sodna praksa, ki bi v kontekstu klavzule »standstill« že priznala pravice prejemnikom storitev, je odločilo, da takšnih pravic klavzula ne zagotavlja in da je treba klavzulo razumeti tako, da v okviru svobodnega opravljanja storitev ščiti samo ponudnike storitev.
Ključne besede: zadeva Demirkan, Evropska unija, Pridružitveni sporazum, Dodatni protokol, klavzula »standstill«, turški državljani, sodna praksa, svoboda opravljanja storitev, pasivna svoboda opravljanja storitev
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 770; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (232,54 KB)

8.
Primerjava čustvene inteligence med policisti in državljani
Katja Trpinc, 2015, diplomsko delo

Opis: S pomočjo spletne ankete smo primerjali razvitost čustvene inteligence policistov in ostalih državljanov. Zanimal nas je pogled anketirancev na dobro razvito čustveno inteligentno osebo, kdo ima bolje razvit čut za sočloveka ter ali lahko poklic, ki ga opravlja posameznik, vpliva na boljši razvoj čustvene inteligence. Oprli smo se na podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo spletne ankete, ki so jo reševali tako policisti kot ostali državljani.
Ključne besede: policija, policisti, državljani, čustva, empatija, čustvena inteligenca, vprašalniki, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno: 11.09.2015; Ogledov: 577; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (625,29 KB)

9.
PRAVNI POLOŽAJ EKONOMSKIH PRISELJENCEV IZ TRETJIH DRŽAV V EVROPSKO UNIJO
Marina Tancoš, 2015, diplomsko delo

Opis: Ljudje se običajno zaposlujemo v državi prebivanja. Vedno tesnejša povezanost med posameznimi državami in želja po delu v tujini sta pripeljali do položaja, ko je zaposlovanje delavcev v tujini, kamor se nemalokrat tudi preselijo za namen dela, postal povsem običajen položaj. Evropska unija kot organizacija, ki povezuje več držav v enotno tvorbo, poenostavlja postopek zaposlovanja državljanov EU znotraj EU, za državljane tretjih držav pa določa enoten postopek za dostop do trga dela EU. Pravice, ki jih pridobijo delavci migranti iz tretjih držav, se razlikujejo glede na to, kakšen status delavci pridobijo. Lahko gre za visokokvalificirane delavce, dolgoročne rezidente ali povsem običajne delavce, ki vstopijo v EU z namenom zaposlitve. Vsaka država članica posebej določa število delavcev migrantov, ki jih bo sprejela na svoje ozemlje, prav tako pa je pred zaposlitvijo delavca tujca potrebno preveriti, ali ni mogoče na delovno mesto zaposliti domačega delavca, torej državljana EU.
Ključne besede: zaposlovanje, Evropska unija, državljani tretjih držav
Objavljeno: 19.04.2016; Ogledov: 788; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (808,68 KB)

10.
Peticije, pisma in tihotapski časi
Alenka Puhar, 2005

Opis: Peticije, pisma in tihotapski časi
Ključne besede: slovenska književnost, peticije, pisma, oblast, državljani
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 233; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici