| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
NAČRTOVANJE SPLETNH APLIKACIJ ZA LJUDI S POSEBNIMI POTREBAMI
Dušan Klobasa, 2009, diplomsko delo

Opis: Nenehen razvoj spleta omogoča ljudem s posebnimi potrebami, da se lahko uspešno vključujejo v informacijsko družbo. Zaradi omejitev posameznika pri prebiranju vsebin je le-te potrebno izdelati tako, da bodo dostopne vsem, tudi ljudem s posebnimi potrebami. Potrebe po takšnih vsebinah se večajo, saj se skupaj s spletom razvijajo tudi nove smernice ter sprejemajo novi zakoni, ki določajo dostopnost spletnih vsebin. V diplomski nalogi so predstavljene metode načrtovanja spletnih aplikacij z razširitvami za dostopnost z notacijo UML. Predstavljen je postopek načrtovanja dostopnih spletnih aplikacij od faze zbiranja zahtev do faze vzdrževanja. Kot primer takšnega načrtovanja je prikazana spletna aplikacija za učenje na daljavo za ljudi s posebnimi potrebami, ki jim omogoča spremljanje predavanj na dostopen način, s pomočjo spleta.
Ključne besede: načrtovanje, spletna aplikacija, UML, dostopnost, posebne potrebe
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 2001; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

5.
TURISTIČNA PONUDBA ZA OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI
Valentina Šardi, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Turistična ponudba za osebe s posebnimi potrebami, smo se predvsem osredotočili na same potrebe med načrtovanjem potovanja in med samim potovanjem omenjene skupine ljudi. In sicer smo v celotni diplomi predvsem teoretično opisali kaj mora vsebovati ponudba za ljudi s posebnimi potrebami, kako omenjeni skupini moramo posredovati informacije in na kaj je potrebno biti pozoren pri delu z omenjenimi osebami. Raziskali smo kako je po svetu in predvsem v Sloveniji poskrbljeno za ljudi s posebnimi potrebami v turizmu. Obstoječo ponudbo pa tudi slikovno predstavili. Da je potrebno še veliko dela na tem področju smo dokazali z anketnim vprašalnikom, ki je bil razdeljen na naključne osebe in turistične agencije. Z SWOT analizo pa smo prikazali, kaj vse bi lahko na področju turizma pridobili, če bi več vlagali v omenjeno ponudbo in kje so nevarnosti.
Ključne besede: ljudje s posebnimi potrebami, dostopnost, diskriminiranost/nediskriminiranost, turistične agencije, touroperatorji, prevozi
Objavljeno: 29.01.2010; Ogledov: 2502; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
DOBRA UPORABNIŠKA IZKUŠNJA IN DOSTOPNOST KOT KONKURENČNA PREDNOST SPLETNIH STRANI
Jurij Štukovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu raziskujemo tematiko uporabniške izkušnje in konkurenčno prednost, ki jo zagotavlja dobra uporabniška izkušnja lastnikom spletnih strani, ki se tega zavedajo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu razpravljamo o uporabniški izkušnji kot vedi: kje so njeni začetki, kako se je razvijala in v katero smer se bo razvijala v prihodnosti. V drugem delu pa uporabniško izkušnjo predstavimo tudi v praksi, na primeru načrtovanja in celovite izvedbe prenove konkretne spletne strani. Posebno poglavje namenjamo tesno povezani tematiki dostopnosti spletnih strani za slepe in slabovidne uporabnike.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, informacijska arhitektura, spletni marketing, PET design, dostopnost, uporabnost
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 12775; Prenosov: 871
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

7.
POMEN LOGISTIČNIH CENTROV ZA REGIONALNI RAZVOJ SLOVENIJE
Mateja Žökš, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vlogo in pomen logističnih centrov za regionalni razvoj Slovenije ter analizirati značilnosti regionalnega prometa v pomurski regiji za potrebe vzpostavitve logističnega centra Panonija v Lipovcih. Na podlagi tega smo želeli raziskati in predstaviti naravno-geografske prostorske danosti območja ter družbeno-geografske prednosti lokacije za izgradnjo logističnega centra v Lipovcih. V Sloveniji obstajajo trije internacionalni logistični centri, ki so izrednega pomena za njen gospodarski razvoj. Logistični centri regionalnega pomena so še v načrtovanju, saj je za izgradnjo le-teh potrebna dobro razvita prometna infrastruktura. V Sloveniji je prometna infrastruktura slabše razvita, predvsem na področju železniške infrastrukture, kjer je potrebna vzpostavitev take infrastrukture, ki mora hkrati omogočiti gospodarno notranjo povezavo na celotnem ozemlju Slovenije in omogočiti vključevanje v mednarodne prometne povezave. Zaradi izredno dobre geostrateške lege Slovenije na zunanji meji Evropske unije, kjer se križata V. in X. vseevropski koridor, ima Slovenija dobre pogoje za razvoj logističnih centrov ter posledično veliko možnosti, da postane pomembno prometno vozlišče v Evropi ter logistična platforma za srednjo in jugozahodno Evropo. Predvidena lokacija logističnega centra Panonija v Pomurju ima ugodno geostrateško lego, saj leži v neposredni bližini V. vseevropskega koridorja, železniške proge in manjših letališč. Prav tako ima lokacija odlične naravnogeografske prostorske danosti in družbenogeografske prednosti, Luki Koper pa omogoča najboljšo lokacijo za povezovanje s trgi na Madžarskem in v Avstriji. Njegova izgradnja bi zelo vplivala na regionalni razvoj pomurske regije, saj bi kompleks logističnega centra omogočal zaposlitev večjega števila delovne sile in s tem zmanjšal veliko strukturno brezposelnost v Pomurju ter povečal nastanek novih podjetij in bruto domači produkt.
Ključne besede: logistični center, logistična platforma, regionalni razvoj, logistični center Panonija, pomurska regija, razvojni načrti, prometna dostopnost
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 3190; Prenosov: 500
.pdf Celotno besedilo (8,65 MB)

8.
PROMETNA INFRASTRUKTURA IN DOSTOPNOST OBČINE SLOVENJ GRADEC
Nina Kovač, 2010, diplomsko delo

Opis: Vloga prometa, ki je pomemben element okolja in kot terciarna dejavnost pomembno prispeva h gospodarskemu razvoju ter hkrati deluje kot povezovalec prostora, danes vse bolj narašča. Vse več ljudi potuje, vse več blaga je potrebno prepeljati na druge lokacije in skladno s tem so se pojavile zahteve po boljši in učinkovitejši infrastrukturi, ki omogoča varen ter kvaliteten prevoz ljudi in blaga. Ozemlje Slovenije je pomembno prometno vlogo zaradi svoje geografske lege imelo že v zgodovini. Tudi danes, ko prednostno nalogo EU na področju skupne transportne politike predstavljajo PAN evropski koridorji, dejstvo, da preko ozemlja Slovenije potekata V. in X. koridor, potrjuje, da Slovenija še vedno predstavlja pomembno transportno in tranzitno območje. Občina Slovenj Gradec. Je ena tistih regij, ki je omenjena koridorja ne sekata in zaradi oddaljenosti od obeh koridorjev predstavlja neizkoriščeno sekundarno središče v tem delu države. Slovenj Gradec kot sedež edine Koroške mestne občine ter pravno, gospodarsko, bančno, šolsko, informacijsko, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in Koroške nasploh, mora biti ravno zaradi te pomembnosti in koncentracije storitev prometno povezan z ostalimi občinami Koroške, kot tudi z ostalo Slovenijo in tujino. Tukaj so skoncentrirane dejavnosti in funkcije, na katere gravitira širše območje celotne regije. Vendar prometna infrastruktura ne sledi potrebam gospodarskega razvoja. Gradbeno-tehnično stanje prometnega omrežja je neustrezno. Kljub izboljšavam cestne infrastrukture v zadnjih letih, so cestne povezave slabe in nepretočne, kar zavirajoče vpliva na gospodarske dejavnosti in prometno dostopnost. Ključnega pomena za občino Slovenj Gradec je izgradnja Tretje razvojne osi, katere cilj je povečati dostopnost in integracijo prostora zunaj obstoječih panevropskih koridorjev. Pomembna so tudi vlaganja v prometno infrastrukturo, saj obstoječe cestno omrežje v občini ne nudi želenih in potrebnih potovalnih hitrosti, hkrati je ob naraščajoči količini prometa vprašljiva tudi kapaciteta cest.
Ključne besede: promet, prometna geografija, prometna infrastruktura, prometna dostopnost, Tretja razvoja os, Slovenj Gradec
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2267; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (10,32 MB)

9.
MERJENJE UGLEDA NEKATERIH SISTEMOV
Danijela Zeljković, 2010, diplomsko delo

Opis: Uporabniki javnih sistemov kot so zdravstvo, sodstvo, policija, šolstvo, visoko šolstvo in verske skupnosti, se premalo zavedamo, da smo mi uporabniki in financerji teh sistemov, zato imamo vso pravico, da jih ocenjujemo in vplivamo na njihovo delovanje. Opisala sem kaj sistemi opravljajo oziroma na katerih področjih delujejo. Okvirno sem opisala kako sisteme financiramo in kako, če sploh jih, nadzorujemo. Namen moje diplomske naloge je odgovoriti na vprašanja raziskave in izvedeti kaj menijo mladi o nekaterih javnih sistem. Vsako vprašanje sem posebej rangirala na podlagi povprečne ocene in tako ugotovila, kako transparentno sistemi delujejo, kako razpolagajo in porabljajo vire, kako ugledni so in koliko je po mnenju anketiranih v sistemu korupcije. Ugotovila sem, da največji ugled uživa šolski sistem in verska skupnost. Sledi visokošolski sistem, ki je po mnenju mnogih mladih srednje ugleden. Zdravstveni sistem in sodni sistem sta približno enako ocenjena in po mnenju anketiranih neugledna, policijski sistem pa je zelo neugleden. Vrstni red sistemov po rangih je enak pri ocenjevanju količine korupcije v sistemih, zato sklepam, da je med oceno ugleda in količino korupcije v sistemih močna korelacija. Metoda s katero sem raziskovala mnenja je spletni anketni vprašalnik. Vprašalnik sem za štirinajst dni objavila na spletni strani http://www.1ka.si/a/3079 in poslala povezavo prijateljem in znancem. Po analizi vprašalnika sem prišla do zanimivih ugorovitev predvsem na področju sistema verske skupnosti. Presenetili so me podateki, da imajo zelo veliko sredstev, da večina mladih meni da ne opravičujejo porabe virov in da ne razpolagajo z njimi racionalno. Razumljiva in pričakovana je bila ugotovitev, da sta bili ocena ugleda in količina korupcije v povezavi, nekoliko presenetljivo pa je, da je bil policijski sistem pri večini vprašanj bistveno slabše ocenjen kot sodni in zdravstveni sistem.
Ključne besede: ugled, korupcija, razpolaganje virov, poraba virov, dostopnost sistemov
Objavljeno: 24.02.2011; Ogledov: 1458; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

10.
OMREŽJE JAVNEGA ODPRTEGA PROSTORA IN DOSTOPNOST OBJEKTOV JAVNEGA ZNAČAJA: PRIMER PTUJA
Katja Pilinger, 2011, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo temelji na raziskavi omrežja javnega odprtega prostora mesta Ptuj in vpetosti objektov javnega značaja v to omrežje. Sprva smo povzeli že znana teoretična izhodišča. Nadalje smo zamejili območje obravnave, katerega smo nato analizirali. Z rezultati analiz smo prikazali dostopnost do posameznih odprtih površin ter iz odprtih površin do objektov. Iz rezultatov smo izbrali dva izstopajoča primera, za katera se je izkazalo, da dostopnost do njiju predstavlja problem, in za katera smo nato predlagali izboljšave.
Ključne besede: javni prostor, odprti prostor, javni objekti, dostopnost, Ptuj
Objavljeno: 14.09.2011; Ogledov: 1287; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (9,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici