Search the digital library catalog

Abstract: V ospredju diplomskega dela je raziskovanje področja privilegiranih dostopov v informacijskih sistemih, saj prav takšni dostopi predstavljajo eno izmed največjih varnostnih tveganj v sodobnem digitalnem okolju. Poudarja pomembnost zavedanja in razumevanja o tem, da ti dostopi kljub pogosti predpostavki o njihovi samoumevni varnosti niso nujno ustrezno zaščiteni, prav tako jih posamezniki ne uporabljajo na varen način. Rezultati analize so pokazali, da lahko neustrezno ravnanje z dostopi predstavlja resno grožnjo in kibernetsko nevarnost za informacijske sisteme, na ravnanje pa pomembno vplivajo napačne predstave o zanesljivosti privilegiranih računov in njihovih uporabnikih. V ospredju naloge so tudi teoretično ozadje, pomen digitalne identitete in upravljanje identitet ter dostopov, kar je osnova za dodeljevanje in upravljanje privilegiranih pravic. Pozornost je usmerjena tudi v koncept najmanjšega privilegija, večfaktorsko overjanje in pristop z ničelnim zaupanjem, ki so danes nujni sestavni del sodobnih varnostnih strategij. Delo nadalje podrobneje obravnava tehnologijo upravljanja privilegiranih dostopov, njene zmožnosti, izzive in pomen integracije z drugimi sistemi, kot je t. i. aktivni imenik. Raziskava se osredotoča tudi na aktualne grožnje, povezane s privilegiranimi dostopi, ter vpliv sodobnih tehnologij, med katerimi je umetna inteligenca, na področje njihovega upravljanja in zaščite. V okviru razprave so potekali intervjuji s strokovnjaki, prav tako je bila ključna analiza nevarne prakse v navezavi na uporabo privilegiranih dostopov. V ospredju so tudi nekatere priporočene rešitve za njihovo zmanjševanje oziroma odpravo. Diplomsko delo poudarja potrebo po boljši ozaveščenosti uporabnikov z večjimi dostopnimi pravicami in po doslednem upoštevanju najboljših praks za varnostno upravljanje. Na osnovi uporabe strokovnih virov in lastnih ugotovitev delo opozarja, da so ozaveščenost, pravilna uporaba in ustrezna orodja ključni dejavniki, ki vplivajo na učinkovito zaščito privilegiranih dostopov in posledično na celotno informacijsko varnost.
Keywords: kibernetska varnost, dostop, večfaktorsko overjanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.12.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (2,34 MB)

Abstract: Globalni start upi v sodobnem, globalnem in digitaliziranem okolju igrajo ključno vlogo pri oblikovanju novih inovacij, konkurenčnih gospodarstev in novih gospodarskih tokov. Ta podjetja že od svoje ustanovitve ciljajo na poslovanje na mednarodnih trgih, poslovanje s sodobnimi tehnologijami, agilnimi strategijami in inovativnimi poslovnimi modeli. V diplomskem delu smo analizirali dejavnike uspešnosti globalnih start upov, z identifikacijo zunanjih, notranjih in strateških dejavnikov, ki odločilno vplivajo na njihovo rast, dolgoročno preživetje in internacionalizacijo. V teoretičnem delu opisujemo pojem globalni start up, kakšen pomen ima v globalnem gospodarstvu, kakšne tržne strategije uporabljajo in soočanje z izzivi, ki jim stojijo nasproti. Pri tem smo upoštevali sodobne prakse, kot so uporabljanje digitalnih platform, vloge ekosistemov, strojno učenje in analiza sentimenta. Sama raziskava temelji na empiričnih študijah, aktualni literaturi in na uspešnih praksah globalnih start upov. V empiričnem delu smo se posvetili študiji primera SpaceX, ki se je od ustanovitve v letu 2002 do danes razvilo v najuspešnejši start up na svetu. Podjetje SpaceX predstavlja odličen primer disruptivne rasti, ki izhaja iz vizionarja in ustanovitelju Elon Musku, samo podjetje pa temelji na tehnoloških inovacijah, kot so na primer rakete za večkratno uporabo, in strateških partnerstvih. S projektom, kot je Starlink, podjetje ne posluje samo v raketni industriji, ampak širi svojo poslovanje in soustvarja novo digitalno in globalno infrastrukturo. Analiza, ki smo jo izvedli v sklopu diplomskega dela, je razkrila dejavnike zaradi katerih je podjetje SpaceX uspelo. Ti dejavniki so kombinacija inovativnosti, vertikalne integracije, hitre iteracije, močne organizacijske strukture in sposobnosti prilagajanja regulativnemu okolju. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da globalni start upi ne uspejo po naključju, ampak njihov rezultat je kombinacija številnih kompleksnih in povezanih dejavnikov, ki vsebujejo strateško vizijo, trajnostno naravnanost, odličnost na tehnološkem področju in mreženje.
Keywords: globalni start upi, tehnološke inovacije, SpaceX, mednarodno podjetništvo, dostop do kapitala
Published in DKUM: 23.10.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (722,12 KB)

Abstract: Splošna uredba o varstvu podatkov povečuje pomen posameznikov in skupaj z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ter ostalo področno ureditvijo uvaja stroge zahteve za upravljavce osebnih podatkov, še posebej pri uvedbi in izvajanju videonadzornega sistema. S takšno obdelavo upravljavci namreč globoko posegajo v zasebnost posameznikov, zato problematika zakonitosti izvajanja videonadzornega sistema postaja vse bolj pereča v luči naraščajoče uporabe teh sistemov. Videonadzor mora slediti določbam Splošne uredbe, kot so načela obdelave, pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki, pravne podlage za obdelavo, zavarovanje videonadzornega sistema, pogodbena obdelava in evidenca dejavnosti obdelave. Ob splošnih določbah Splošne uredbe morajo upravljavci upoštevati tudi ureditev ZVOP-2, ki videonadzorni sistem obravnava kot eno izmed področnih ureditev obdelave osebnih podatkov v členih od 76. do 80. in nadgrajuje že obstoječo ureditev ZVOP-1. Splošnim določbam o izvajanju videonadzora iz 76. člena ZVOP-2 sledijo specifične določbe, ki urejajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, znotraj delovnih prostorov, v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu in na javnih površinah. Pri vzpostavitvi videonadzornega sistema je ključnega pomena opredelitev namenov obdelave, saj se sme obdelava izvajati le za izrecne, zakonite namene, ki morajo biti jasno določeni pred začetkom obdelave. Videonadzor se večinoma utemeljuje na podlagi zakonitega interesa upravljavca, opravljanja naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu in zakonske obveznosti upravljavca, pri čemer prihaja do razlik med dopustnostjo pravnih podlag v javnem in zasebnem sektorju. Upravljavci morajo med drugim poskrbeti tudi za ustrezno obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zavarovanje videonadzornega sistema, opredelitev rokov hrambe posnetkov, vodenje dnevnikov obdelave in zagotavljanje zakonite obdelave posnetkov. Odnos med posamezniki, na katere se nanašajo podatki in upravljavci je tako zasnovan na iskanju ravnovesja med zaščito zasebnosti posameznikov in varstvom njihovih podatkov ter potrebo upravljavcev po izvajanju videonadzora za svoje zakonite namene. Upravljavci so dolžni posameznikom olajšati uresničevanje njihovih pravic iz Splošne uredbe o varstvu podatkov in določiti učinkovit postopek njihovega uresničevanja. V primeru videonadzora še posebej pridejo do izraza pravica dostopa, pravica do izbrisa in pravica do ugovora. Ključno je, da se upravljavci videonadzornih sistemov zavedajo posega v zasebnost posameznikov in si prizadevajo k uporabi najmilejših ukrepov za dosego svojih namenov.
Keywords: varstvo osebnih podatkov, videonadzorni sistem, Splošna uredba o varstvu podatkov, ZVOP-2, zakoniti interes, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov (DPIA), pravice posameznika, pravica do zasebnosti, dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore, delovni prostori, javna prevozna sredstva, javne površine
Published in DKUM: 11.12.2024; Views: 0; Downloads: 84
Full text (1,15 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na uporabo geografskih informacijskih sistemov za analizo dostopnosti do centrov duhovne pomoči v Mestni občini Ljubljana v primeru morebitnega vnovičnega zaprtja mesta ob nepredvidenih situacijah. Človek je bitje odnosov in dialoga, zato so ljudje postali v času epidemije bolj prestrašeni in naveličani. Težje si pomagajo sami, zato se po pomoč še intenzivneje zatekajo v različne oblike duhovnosti. Raziskali in podali smo opis obstoječe prometne infrastrukture, ki se nahaja na področju Mestne občine Ljubljana. V nalogi smo obravnavali različne verske objekte (Facilities) in uporabnike (Destinations), ki te objekte koristijo. Z geografskimi informacijskimi sistemi smo analizirali možnosti dostopa do njih in podali načine, kako do teh objektov priti na uporabniku in okolju čimbolj prijazen način, ob upoštevanju navodil o omejitvah gibanja.
Keywords: dostop, duhovnost, Geografski informacijski sistem, prometna infrastruktura, mobilnost
Published in DKUM: 12.02.2024; Views: 346; Downloads: 30
Full text (5,79 MB)

Abstract: Analysis of open access articles published in peer-reviewed journals by Slovenian researchers in 2015
Keywords: kakovostni vidik, ekonomski vidik, objave, odprti dostop, raziskovalci, revije, slovenski raziskovalci, analize
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 386; Downloads: 7
Link to file