Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaposlovanje mladih je izziv sodobne družbe. Brezposelnost med mladimi je tako na ravni EU, kot v RS zaskrbljujoča, še posebej med mladimi od 15. do 24. leta starosti. Države članice EU se z brezposelnostjo mladih soočajo vsaka na svoj način. Mladi se spoprijemajo z negotovostjo zaposlitve, težko se trajno povežejo s trgom dela. Na ravni EU je pomembna evropska strategija zaposlovanja, sprejeta leta 1997, katere cilji so celostna zaposlitev, kvaliteta in produktivnost dela, kohezija ter vključujoči trg dela. Tudi institucije EU iščejo rešitve za zmanjšanje visoke stopnje brezposelnosti med mladimi v EU. Svet ministrov EU je 22. aprila 2013 sprejel Priporočilo o vzpostavitvi jamstva za mladino, ki ga je junija istega leta potrdil Evropski svet. Priporočil je, da se vzpostavijo tako imenovane Sheme Jamstvo za mlade, s pomočjo katerih bi države članice EU vzpostavile mehanizme za izboljšanje zaposljivosti mladih na trgu dela v posamezni državi članici EU. V okviru Jamstva za mlade bi države članice morale zagotoviti, da mladi, ki so stari manj kot 25 let, v štirih mesecih po zaključku šolanja ali izgubi zaposlitve lahko bodisi najdejo »kakovostno« zaposlitev, primerno njihovi izobrazbi, znanju in spretnostim ter izkušnjam, ali z vajeništvom, pripravništvom ali nadaljnjim izobraževanjem pridobijo izobrazbo, znanje in spretnosti ter izkušnje, s katerimi lahko v prihodnosti najdejo zaposlitev. Opredelitve kakšna je za mlade kakovostna zaposlitev ni, kljub dejstvu, da je pomen le-te poudarjen. Na to »pomanjkljivost« je opozorilo tudi Evropsko računsko sodišče in poudarilo, da je kakovostna ponudba tista ponudba, ki mlade brezposelne osebe trajno poveže s trgom dela. V Republiki Sloveniji je vlada sprejela Jamstvo za mlade konec januarja leta 2014. Ukrepi znotraj Sheme Jamstvo za mlade so razdeljeni na štiri obdobja, v okviru katerih se izvajajo ukrepi APZ. Znotraj Sheme Jamstvo za mlade se izvaja tudi ukrep usposabljanje na delovnem mestu, kot ukrep iz 3. obdobja Sheme Jamstvo za mlade. Iz 4. obdobja znotraj Sheme Jamstvo za mlade so predvidena kot ukrep tudi javna dela, ki so normativno zadovoljivo urejena, je pa ukrep javnih del predviden za dolgotrajno brezposelne osebe. Primerjalno gledano je ukrep usposabljanje na delovnem mestu normativno pomanjkljivo urejen in udeleženec tekom usposabljanja ne uživa ustreznega delovnopravnega varstva, kot ga brezposelna oseba, vključena v javna dela na podlagi posebne pogodbe o vključitvi v javna dela. Iz poprej navedenega razloga se ukrep usposabljanje na delovnem mestu prepogosto zlorablja s strani delodajalcev in namen ukrepa ni dosežen. Delodajalci udeležencev usposabljanja na delovnem mestu ne zaposlijo in se udeleženci usposabljanja na delovnem mestu trajno ne povežejo s trgom dela, kar pa je poglavitni namen Sheme Jamstvo za mlade. V trenutnih gospodarskih razmerah mladi, tako na ravni EU, kot znotraj posamezne države članice zelo težko najdejo sebi primerno zaposlitev, ki bi nudila ustrezno delovnopravno varstvo. Ukrepe iz Sheme Jamstvo za mlade, katerih temeljni namen je mladim brezposelnim osebam omogočiti oziroma olajšati prehod na trg dela, bi bilo potrebno bolj povezati s trgom dela. V Republiki Sloveniji v trenutni ureditvi Shema Jamstvo za mlade ne dosega želenih učinkov, saj se brezposelnost zaradi izvajanja ukrepov znotraj Sheme Jamstvo za mlade ni dolgotrajno zmanjšala. Pri analizi podatkov sem ugotovila, da gre za kratkotrajne zaposlitve, ki mladim ne nudijo ustrezne socialne varnosti. Brezposelnost se s pomočjo ukrepov znotraj Sheme Jamstvo za mlade zniža le kratkočasno, za čas vključitve brezposelne mlade osebe v ukrep. Po zaključku vključenosti mlade brezposelne osebe v ukrep znotraj Sheme Jamstvo za mlade pa so mladi ponovno brezposelni.
Ključne besede: zaposlovanje mladih, Shema Jamstvo za mlade, trg dela, dolgotrajna brezposelnost.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 2010; Prenosov: 276
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Pred dobrimi desetimi leti je bila Nemčija razglašena za »bolnika Evrope«, na drugi strani pa se je slovensko gospodarstvo hitro razvijalo in svoj vrh doseglo pred razmahom gospodarske krize. Danes pa se je situacija obrnila in Nemčija beleži rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, v Sloveniji pa se ta po velikem porastu v zadnjih letih še niti ne umirja. Problematična je predvsem dolgotrajna brezposelnost, ki je, izražena v odstotku vseh brezposelnih, leta 2013 v Sloveniji presegla 50 %, kar pomeni, da je vsak drugi brezposelni dolgotrajno brezposelni. Problem slovenskega trga dela predstavlja tudi izjemno nizka stopnja zaposlenosti starejših. Ti kazalci kažejo, da je nemški trg dela glede na slovenskega v dosti boljšem stanju, ne moremo pa z gotovostjo trditi, kateri je bolj fleksibilen, saj ne poznamo popolnega merila fleksibilnosti trga dela.
Ključne besede: zaposlenost, brezposelnost, dolgotrajna brezposelnost, fleksibilnost trga dela
Objavljeno v DKUM: 26.11.2014; Ogledov: 2788; Prenosov: 545
Celotno besedilo (1,08 MB)