| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Preprečevanje zlorab pri odpustu obveznosti v osebnem stečaju potrošnikov: primerjava med slovenijo, nemčijo in hrvaško
Žan Šalamon, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali osebni stečaj potrošnika, natančneje institut odpusta obveznosti. Neprestano spreminjanje družbenih, gospodarskih in političnih razmer, višanje življenjskih stroškov, nepredvidljivost, zadolževanje ter drugi dejavniki in razlogi lahko privedejo do nezmožnosti odplačila vseh svojih obveznosti pri potrošniku. Postane lahko insolventen. Na takšen način se lahko začne postopek osebnega stečaja potrošnika ter postopek odpusta obveznosti. V družbi se pojavlja prepričanje, da se z odpustom obveznosti lahko doseže zloraba, in sicer je upnik lahko oškodovan. Opredelili smo osebni stečaj v Sloveniji, raziskali pravno podlago za osebni stečaj potrošnika, pogoje za nastanek insolventnosti. Preučili in analizirali smo statistične podatke za osebne stečaje v Sloveniji, in sicer kakšni so razlogi za te podatke, od kdaj so ti podatki relevantni ter kako so se spreminjali skozi določeno obdobje. Opredelili smo načela stečajnega postopka, predstavili insolventnost ter prijavo in preizkus terjatev ter stečajno maso. Predstavili smo dostop do objav dokumentov in podatkov o stečajnih postopkih preko spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Raziskovali smo postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem ter izvedli primerjavo ureditve odpusta obveznosti med Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško. Predstavili smo postopke odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem. Primerjali smo strogost pogojev in ovir za dosego odpusta obveznosti potrošnika. Preučili in primerjali smo pravna varovala v postopku odpusta obveznosti za preprečitev možnosti zlorab odpusta obveznosti. Ugotovili smo, da so pravne ureditve osebnega stečaja in odpusta obveznosti med primerjanimi državami podobne. Zasnovane so s podobnimi nameni. Večkrat se spreminjajo na podlagi ugotovitev v praksi, predlogov stroke, spreminjanja gospodarstva in razvoja in medsebojnih primerjav med državnimi ureditvami. Ugotovili smo, da imajo posamezne ureditve v državah določena določila dosego odpusta obveznosti zastavljena strožje, kot druge, določena manj strogo kot druge. Prav tako smo ugotovili, da je vir odpusta obveznosti lahko vir najrazličnejših zlorab, saj kljub raznim pravnim varovalom, natančnim in strogim ureditvam, obstaja možnost, da dolžnik namerno izkoristi institut odpusta obveznosti, da bi pridobil razne koristi.
Ključne besede: odpust obveznosti, insolventnost, osebni stečaj, upnik, dolžnik, primerjava
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 56; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

2.
Postopki za reševanje prezadolženosti fizičnih oseb v slovenski in italijanski pravni ureditvi (osebni stečaj in postopki zaradi prezadolženosti)
Kristina Kanevče, 2018, diplomsko delo

Opis: V slovenski pravni ureditvi je osebni stečaj uveden leta 2008 z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventosti in prisilnem prenehanju. Ta zakon omogoča prezadolženim fizičnim osebam, da pod določenimi pogoji in po točno predpisanem postopku upnikom poskušajo poplačati terjatve iz premoženja, ki je del stečajne mase, za preostanek dolgov, ki niso zmoženi plačati pa lahko zaprosijo v posebnem postopku odpust obveznosti. V italijanskem pravnem sistemu so fizične osebe izključene iz stečajnega zakona, saj so opredeljene kot »soggetti non fallibili« oz. osebe, nad katerimi ni mogoče začeti stečajnega postopka. Iz tega razloga italijanska pravna ureditev ne pozna instituta osebnega stečaja, ampak je leta 2012 uvedela poseben zakon, zunaj stečajnega zakona, ki se imenuje Legge n. 3/2012 in ureja postopke za reševanje prezadolženosti fizičnih oseb. Italijanska zakonodaja omogoča dva postopka finančne reorganizacije, na podlagi katerih se prezadolženi dolžnik skuša dogovoriti o poplačilu svojih dolgov z upniki, tretji postopek pa je podoben našemu institutu osebnega stečaja in predpisuje postopek likvidacije (stečaja) premoženja dolžnika, pod določenimi pogoji tudi odpust obveznosti. Namen diplomske naloge je predstaviti s čim manj teorije postopke za reševanje prezadolženosti fizičnih oseb v slovenski in italijanski pravni ureditvi in predstaviti glavne razlike med dvema ureditvama.
Ključne besede: osebni stečaj, odpust obveznosti, postopki zaradi insolventnosti, insolvenčno pravo, dolžnik, stečajni postopek
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 2377; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (487,41 KB)

3.
Osebni stečaj in njegov vpliv na zadolževanje po končanem postopku v Sloveniji, ZDA in Nemčiji
Vanessa Šlajmer, 2018, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih se je začel postopek osebnega stečaja razvijati in je število postopkov začelo naraščati, saj je tudi zadolževanje prebivalstva postalo vedno večje. Večina držav je osebni stečaj že uvedla v stečajno zakonodajo ločeno od postopka stečaja podjetja. Osebni stečaj predstavlja zadnjo rešitev pred finančnimi težavami, iz katerih posameznik več nima drugega izhoda. V postopku se lahko predlaga tudi postopek odpusta obveznosti. Prvotni namen je odplačilo upnikom iz premoženja dolžnika, temu pa sledi finančna sanacija prezadolženega posameznika. Opredelili bomo vlogo stečajnega upravitelja v postopku ter institut osebnega stečaja v ZDA in Nemčiji, ki ga bomo tudi primerjali s pravili postopka kakršnega poznamo v Sloveniji. Tudi po končanem postopku osebni stečaj prinaša določene posledice, ki lahko vplivajo na življenje posameznika, na kar se osredotoča le majhen delež literature in člankov, saj se vsi bolj posvečajo poslovanju pred in med samim postopkom. Zato bomo opredelili zadolževanje po končanem postopku ter morebiten vpliv na posameznika v primeru zaposlitve, najemanja posojil in podjetniškega poslovanja. Ugotovili smo, da prezadolženost narašča in z njo tudi možnost za osebni stečaj kateri se v veliki meri zaključuje brez razdelitve premoženja. Nato vpliva tudi prav tako že precej razširjen stečajni kriminal, ki omogoča sodelujočim osebkom protipravno pridobitev premoženja. Po končanem postopku se oseba lahko ponovno zadolži, na kar vpliva potrošnja gospodinjstev, razlog vložitve predloga v osebni stečaj, delovni napor ter možnosti zaposlitve.
Ključne besede: Osebni stečaj, stečajni upravitelj, stečajna masa, zadolževanje, stečajni kriminal, dolžnik, upnik
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 501; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

4.
Uveljavitev hipoteke
Tea Lešnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Hipoteko definira SPZ kot zastavno pravico na nepremičninah, predmet hipoteke pa je natančno določena nepremičnina. Pravila hipotekarnega prava so urejena v SPZ, ki ureja hipoteko v materialnopravnem smislu, pri realizaciji hipoteke zunaj stečaja so pomembna pravila ZIZ, v stečaju pravila ZFPPIPP, glede vpisa hipoteke v zemljiško knjigo pa se uporabljajo pravila ZZK-1. Za pravilno razumevanje hipoteke in njenih učinkov je hipotekarno pravo razvilo vrsto načel, kot so: načelo specialnosti, načelo javnosti, vpisno načelo, načelo akcesornosti, načelo vrstnega reda, načelo nedeljivosti hipotekarnega jamstva, načelo oficialnosti, načelo nadaljnjega obstoja hipotekarnega jamstva. Hipoteka lahko nastane na različnih podlagah, te so v skladu s 130. členom SPZ pravni posel, sodna odločbe in zakon. Pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla (t.i. pogodbena hipoteka) ureja SPZ in je najpogostejši način nastanka hipoteke, za katerega se zahteva veljaven zavezovalni posel (zastavna pogodba), veljaven razpolagalni posel (zemljiškoknjižno dovolilo), vpis v zemljiško knjigo (pridobitni način) in razpolagalna sposobnost (pravica razpolaganja) zastavitelja. Hipoteka na podlagi sodne odločbe (t.i. prisilna hipoteka) je urejena v ZIZ in lahko nastane v postopku izvršbe ali pa v postopku zavarovanja. Prisilna hipoteka nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Hipoteka na podlagi zakona (t.i. zakonita hipoteka) pa nastane s trenutkom, ko so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, brez vpisa v zemljiško knjigo. Ta je v našem pravu redka, izmed civilnopravnih predpisov jo določata SPZ in ZD. Osrednje upravičenje hipotekarnega upnika je poplačilno upravičenje, ki se lahko uveljavi proti vsakokratnemu lastniku nepremičnine. Odgovornost le-tega pa je omejena do višine kupnine, dosežene pri uveljavitvi hipoteke. Hipotekarni upnik ima pravico do poplačila iz hipoteke, če zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana. Uveljavitev poplačilnega upravičenja se opravi tako, da hipotekarni upnik proda hipotekarno zavarovano nepremičnino ter iz kupnine, dosežene s prodajo, poplača hipotekarno zavarovane terjatve. Postopek uveljavljanja hipoteke se razlikuje, če gre za pogodbeno hipoteko, kjer mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvršilni naslov- s hipotekarno tožbo zahtevati, da se zastavljena nepremičnina proda, ali če gre za notarsko hipoteko, kjer ima hipotekarni upnik že izvršilni naslov ter lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče. Pri tem ločimo tudi dva načina uveljavitve hipoteke, sodno (hipotekarni upnik mora predlagati izvršbo na nepremičnino za izterjavo hipotekarno zavarovane terjatve) in zunajsodno (v postopku notarske prodaje). Uveljavitev hipoteke povzroči določene pravne posledice. Na podlagi prisilne prodaje pridobi kupec lastninsko pravico, s tem pa preneha lastninska pravica zastavitelja. Hipoteka s prisilno prodajo preneha, uveljavitev hipoteke pa učinkuje tudi na pozneje pridobljene izvedene pravice (izjema velja za stvarne služnosti). Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, pri čemer razlikujemo med prenehanjem v formalnem smislu in v materialnem smislu. Hipoteka preneha v formalnem smislu z izbrisom iz zemljiške knjige, v materialnem smislu pa hipoteka preneha že z izpolnitvijo pogojev za izbris iz zemljiške knjige.
Ključne besede: hipoteka, nastanek hipoteke, uveljavitev hipoteke, poplačilo hipoteke, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, zastavitelj, prenehanje hipoteke
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 1708; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (717,06 KB)

5.
Podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe
Avrelija Jodl Uran, 2017, diplomsko delo

Opis: Javni zdravstveni zavod lahko sklene podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem le, če je to zanj ekonomsko smotrnejše, v ta namen pa pred sklenitvijo podjemne pogodbe opravi analizo, s katero dokaže stroškovno upravičenost sklenitve podjemne pogodbe.
Ključne besede: pogodba, podjemnik, dolžnik, razmerje, javni sektor, javni uslužbenec, plačilo.
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 581; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

6.
Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet
Nastja Tuš, 2016, diplomsko delo

Opis: Plačilna nedisciplina dolžnikov narašča in velika večina upnikov se znajde pred vprašanjem, kako učinkovito priti do poplačila svojih terjatev. Ko klasični pisni ali ustni opomini ne zaležejo več, upniki posežejo po sodni izvršbi, ki se lahko opravi z različnimi sredstvi izvršbe, odvisno od okoliščin posameznega primera. Pri izterjavi denarnih terjatev ima upnik na voljo tudi izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Bistvo te izvršbe je, da sodišče s sklepom naloži organizaciji za plačilni promet, da blokira dolžnikova denarna sredstva na računu, v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi. Praviloma po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, organizacija za plačilni promet ta znesek tudi izplača upniku. Omenjeno področje izvršbe je bilo z novelami večkrat posredno ali neposredno spremenjeno z namenom izboljšanja postopka, vendar se v praksi še vedno pojavljajo določene nejasnosti.
Ključne besede: izvršba, upnik, dolžnik, denarne terjatve, organizacije za plačilni promet, denarna sredstva
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1094; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

7.
STEČAJ NA SLOVENSKEM OD LETA 1868 DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
Marko Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Stečaj je splošna generalna izvršba nad premoženjem dolžnika zaradi namena poplačila njegovih upnikov. Začetki instituta stečaja segajo v rimsko dobo. Prvi moderni stečajni zakoni so bili sprejeti v času industrijske revolucije. Obdobje od 1868 do druge svetovne vojne so na slovenskem stečaj in s stečajem povezane postopke urejali avstrijski »Die Konkursordnung« ali Konkurzni red iz leta 1868, Konkurzni (stečajni) zakon za Kraljevino Jugoslavijo in Zakon o prisilni poravnavi izven konkurza iz leta 1929. Navedeni zakoni so natančno urejali uvedbo, postopek in zaključek stečaja ter pravice in obveznosti udeleženih subjektov. Stečajnemu dolžniku in upnikom so pravila v primeru doseženega soglasja dajala možnost sklenitve (prisilne) poravnave. Stečajni postopek je bil za dolžnika zelo rigorozen in je mnogokrat pomenil tudi odvzem častnih in državniških pravic ter uvedbo kazenskega pregona, zato so se mu dolžniki izogibali. Stečajni oziroma insolventni postopki v obdobju od 1868 do druge svetovne vojne so v osnovi bili zelo podobni postopkom po sedaj veljavnem zakonu ter so vsebovali večino sedaj poznanih pravnih institutov.
Ključne besede: stečaj, prisilna poravnava, upnik, dolžnik, Konkurzni red 1868, Konkurzni (stečajni) zakon 1929, kazniva dejanja v zvezi s stečajem
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 641; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (561,19 KB)

8.
POMEN PREIZKUSNE DOBE V POSTOPKU OSEBNEGA STEČAJA
Špela Andromako, 2016, diplomsko delo

Opis: V slovensko zakonodajo je bil postopek osebnega stečaja uveden, glede na ureditve ostalih držav, pozno, in sicer šele v novejši potrošniški družbi. Od implementacije v zakonodajo leta 2008 je prišlo na področju osebnih stečajev do kar nekaj sprememb. Najpomembnejša je leta 2014 sprejeta novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ZFPPIPP-F, ko se je ukinil pogoj plačila predujma za stroške stečajnega postopka. Po sprejetju ukinitve plačila predujma kot pogoja za začetek stečajnega postopka je število osebnih stečajev neverjetno narastlo. V poplavi stečajev se je pojavila pomanjkljivost v ureditvi samega postopka osebnega stečaja. Pomanjkljivost se kaže tekom preizkusne dobe, natančneje v obdobju, ko bi moral stečajni dolžnik spremeniti svoje potrošniške navade, ki so ga vodile v insolventnost, saj mu zakon tekom preizkusnega obdobja ne določa posebnih aktivnosti v zvezi s svetovanjem in izobraževanjem, ki bi ga v prihodnje morda odvrnile od slabih potrošniških odločitev. Naloga stečajnega upravitelja je, da pazi na formalnosti pri izvajanju stečajnega postopka, ne določa pa aktivnosti v smislu preventive. V diplomskem delu je predstavljen postopek odpusta obveznosti in ureditve preizkusne dobe v slovenskem, nemškem in hrvaškem pravnem redu.
Ključne besede: preizkusna doba, osebni stečaj, stečajni dolžnik, odpust dolgov, stečajni upravitelj
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 901; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (646,34 KB)

9.
Izpodbijanje neodplačnih pravnih dejanj v stečaju in zunaj njega
Romana Sevčnikar, 2016, diplomsko delo

Opis: Prav institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, o katerem bom pisala v svojem diplomskem delu, predstavlja stično točko, kjer se združita interes upnika, da ohrani jamstvo nad premoženjem dolžnika, in interes dolžnika, da prosto razpolaga s svojim premoženjem. S tem institutom skuša pravni red reševati konflikt med upnikom in dolžnikom. Upnik ima interes po ohranitvi premoženja in celotnem poplačilu terjatve, dolžnikov interes pa je prosto razpolaganje s stvarjo. Dolžnik, svoje premoženje zmanjšuje in s tem doseže otežitev poplačila upnikov. Način zmanjšanja premoženja je z odplačnimi in neodplačnimi pravnimi dejanji. Primeri izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj so predvsem ustanovitev omejenih stvarnih pravic, neodplačen prenos lastninske pravice, prevzem nesorazmernih obveznosti, opustitev dejanj za pridobitev pravic (odpoved dediščine). V slovenskem pravnem redu obstajata dve vrsti izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Izpodbijanje na podlagi splošnih pravil 255. člena Obligacijskega zakonika : (v nadaljevanju OZ) ter izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju na podlagi 271. člena v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju : (v nadaljevanju ZFPPIPP). Za uspešno uveljavitev izpodbojnih zahtevkov pa je potrebno, kot pri izpodbijanju po OZ in pri izpodbijanju po ZFPPIPP, izpolnjevati objektivne in subjektivne pogoje. V mojem diplomskem delu bom podrobneje predstavila izpodbijanje neodplačnih pravnih dejanj v stečaju in zunaj njega. Skozi delo bom opisala namen in bistvo obeh institutov ter pomembne razlike v predpostavkah za izpodbijanje neodplačnih poslov po OZ in po ZFPPIPP. Predstavila bom oblikovanje tožbenih zahtevkov in učinke uspešnega izpodbijanja neodplačnega posla. Sodna praksa je obsežna in dokaj usklajena. S pomočjo sodne prakse bom predstavila najpogostejša neodplačna pravna dejanja dolžnikov. V delu se bom posebej posvetila nekaterim vprašanjem v zvezi s pogoji in posledicami izpodbijanja neodplačnih pravnih dejanj, s katerimi se v praksi srečujejo upniki in upravitelji stečajnega dolžnika.
Ključne besede: izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju, neodplačni pravni posli, subjektivni pogoj, objektivni pogoj, dolžnik, upnik, stečajni dolžnik, zmanjšanje premoženja.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1101; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1008,83 KB)

10.
PRAVNI IN PROCESNI POLOŽAJ BANK V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Blanka Kužnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Pravni in procesni položaj bank v izvršilnem postopku je nastala predvsem zaradi večletnih izkušenj z delom v oddelku sodne izterjave banke. Obravnava faze izvršilnega postopka, ki jih morajo pri svojem delu spoštovati tudi uslužbenci banke, predvsem na tistih področjih, ki se nanašajo na izvršilni postopek. Glede na to, da se je v času gospodarske krize povečalo tudi zadolževanje tako pravnih kakor tudi fizičnih oseb, so postopki, ki obravnavajo izvršilno zakonodajo, zelo aktualni. Namen izvršilnega postopka je predvsem pomoč upnikom. Nemalokrat se zgodi, da mora upnik terjatev do dolžnika, katero bi dolžnik moral izpolniti prostovoljno oziroma skladno s pravicami in dolžnostmi na podlagi sklenjene pogodbe, izterjati s pomočjo prisilnih sredstev in sodišča. Podlaga za to je Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V uvodu diplomske naloge sem predstavila splošne pojme, ki jih srečamo pri izvršilnem postopku. V nadaljevanju pa sem se osredotočila na sam potek izvršilnega postopka, v katerega sem podrobneje vključila položaj upnika, konkretneje banke kot upnika, tako s pravnega kot tudi s procesnega vidika. Upnik lahko vloži predlog za izvršbo le v primeru, da razpolaga z izvršilnim naslovom ali verodostojno listino. Na drugi strani, pa mora tudi dolžnik izpolnjevati določene pogoje, ki mu pomagajo omiliti posledice izvršbe (npr. pri odlogu izvršbe). Na obravnavanem področju se je izoblikovalo zelo veliko sodne prakse, ki nas preko cele diplomske naloge pripelje do še boljšega razumevanja izvršilnega prava.
Ključne besede: faze izvršilnega postopka, izvršba, upnik, dolžnik, izvršilni naslov, verodostojna listina
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 646; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (894,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici