| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Model omejevanja davčnih vrtiljakov kot posebne oblike organizirane kriminalitete v Evropski uniji in Sloveniji : doktorska disertacija
Darja Bernik, 2012, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava verižne goljufije na področju davka na dodano vrednost, imenovane davčni vrtiljaki, kot posebno obliko gospodarske oziroma podjetniške ter transnacionalno organizirane kriminalitete. V doktorski disertaciji je predstavljen model odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja davčnih vrtiljakov v luči kriminalistično obveščevalne dejavnosti. Nadalje je obravnavan trinivojski sistem omejevanja tovrstne kriminalitete in predstavljene so rešitve, ki se kažejo v spremembi zakonodaje ter v določenih strateških in taktičnih ukrepih. Pri strateških ukrepih v smislu odkrivanja davčnih vrtiljakov je največji pomen pripisan indikatorjem prepoznave davčnih vrtiljakov, pri preiskovanju in preprečevanju pa uvedbi novih proaktivnih administrativnih metod, ki so identificirane na podlagi vzročno-posledične analize metod, ki se izvajajo v posameznih članicah EU. Podatki o metodah so zbrani s pomočjo anketiranja izbranih relevantnih davčnih svetovalcev različnih držav članic preko e-pošte. Najučinkovitejše metode so potem prenesene tudi v slovensko okolje. Prav tako je podana groba ocena posledic davčnih vrtiljakov v Sloveniji. Metodologija je kvalitativna, v povezavi z uporabljeno deskriptivno in komparativno analizo s sintezo ugotovitev in aplikacijo le-teh v slovensko okolje. V nadaljevanju je predstavljen Evropski kriminalistično obveščevalni model, ki je primerjan z vseevropskim ontološkim modelom omejevanja davčnih vrtiljakov z namenom ugotoviti, katere so posebnosti vseevropskega modela, ki naj bi združil sile različnih vej izvršilne oblasti (policije, davčnih in carinskih uradov), finančnih institucij v posameznih državah članicah EU ter sile mednarodnih organizacij v boju zoper tovrstno obliko kriminalitete. Na podlagi sinteze komparativnih znanstvenih spoznanj sledi aplikacija modela v slovensko okolje. Na koncu je podana še evalvacija modela s predstavitvijo kazalnikov uspešnosti. Disertacija pomembno prispeva k učinkovitejšemu omejevanju tovrstne kriminalitete v EU kakor tudi v Sloveniji. Spoznanja disertacije so praktično uporabna za preiskovalce kaznivih dejanj vseh vej izvršilnih organov oblasti v različnih državah članicah EU, kakor tudi za žrtve (davčne zavezance) teh kaznivih dejanj v smislu prepoznave tovrstnih davčnih goljufij.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, goljufije, davek na dodano vrednost, DDV, davčni vrtiljaki, kriminalistično-obveščevalna dejavnost, mednarodne organizacije, doktorske disertacije
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 2734; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

4.
5.
Navodila za pripravo podiplomskega dela
Zoran Ren, 2004, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: znanstvena poročila, podiplomska dela, tehnika sestavljanja podiplomskih del, magisteriji, doktorske disertacije
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1461; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Vpliv korupcije na pravno državo v Republiki Sloveniji : doktorska disertacija
Jure Škrbec, 2013, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorskega dela je bil raziskati elemente a) korupcije, b) pravne države, z namenom c) ugotavljanja vpliva korupcijskih ravnanj na (pravno) državo v Sloveniji, njeno okolje in državljan(k)e. Po pregledu literature smo s poglobljenimi strukturiranimi intervjuji s strokovno javnostjo, raziskovalno metodo analize besedil ter s pomočjo programske opreme ATLAS.ti6 opravili kvalitativno in kvantitativno analizo stališč strokovne javnosti ter načelnih mnenj, zaključnih ugotovitev, mnenj in pojasnil Komisije za preprečevanje korupcije o koruptivnih ravnanjih, s čimer smo ugotovili vpliv ter značilnosti korupcije na (pravno) državo. Raziskava je bila omejena na stališča slovenske strokovne javnosti (45 oseb) in korupcijska ravnanja storjena v Sloveniji (167 primerov), rezultati pa so uporabni predvsem za Slovenijo. Rezultati analize kažejo, da ima korupcija negativni vpliv na pravno državo, saj se preko kršitev dolžnega ravnanja uradnih oseb zmanjšuje zaupanje ljudi v institucije, povzroča negativne ekonomske učinke in uničuje življenjsko okolje. Iz študije primerov korupcije prav tako izhaja, da je bilo s korupcijo največkrat kršeno načelo vezanosti izvršilne oblasti na ustavo in zakon ter načelo pravne varnosti oziroma enakopravnosti, pri čemer se takšna ravnanja najbolj kažejo pri upravnih postopkih, pri postopkih javnih naročil, pri razpolaganju s premoženjem, v obliki nasprotja interesov in pri delovanju funkcionarjev. Slovenija bi morala pri preprečevanju korupcije predvsem vzpostaviti mehanizme za avtomatično zaznavo ravnanj, povečati pogostost izobraževanj in osveščanj, urediti nadzor in implementacijo predpisov ter urediti področje javnih zavodov. Z rezultati omenjene analize korupcijskih ravnanj in strokovnih stališč smo tako pridobili edinstven vpogled v a) naravo in značilnosti korupcijskih ravnanj in pravne države ter b) v naravo in značilnosti vpliva korupcije na državo, njeno pravno nrav, okolje in njene državljane. Na podlagi tako identificiranih dejanskih značilnosti in medsebojnih vplivov c) smo tako lahko predlagali izboljšave preventivne politike, pri čemer smo omogočili identifikacijo poglavitnih vzrokov za nastanek korupcije, ki bodo služili kot kazalci za razvoj preventivnih ukrepov ter učinkovitejšega boja proti korupciji. Z raziskavo bi radi še vzpodbudili strokovno javnost h kvantitativnim analizam tovrstnih pojavov.
Ključne besede: korupcija, pravna država, dolžno ravnanje, zaupanje, funkcionarji, Slovenija, doktorske disertacije
Objavljeno: 15.05.2013; Ogledov: 2847; Prenosov: 525
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

7.
Starševski nadzor in prestopništvo najstnikov v urbanem okolju : doktorska disertacija
Eva Bertok, 2013, doktorska disertacija

Opis: Navkljub družbenemu problemu, ki ga mladoletniško prestopništvo predstavlja, je to področje še vedno precejšnja neznanka. Poudarjanju vloge staršev pri vzgoji otroka smo bili priča v zgodnjem kriminološkem raziskovanju sredi dvajsetega stoletja, v sodobni literaturi pa prevladuje poudarjanje elementov kriminogenosti okolja in predvsem kriminogenosti vrstnikov, s katerimi se mladostnik druži. V doktorski disertaciji so predstavljeni rezultati raziskave SPMAD (Study of Parental Monitoring and Adolescent Delinquency ali raziskava o starševskem nadzorovanju/spremljanju in prestopništvu adolescentov), ki je ponovitev raziskave PADS+ (Peterborough Adolescent Delinquency Study ali raziskava o delinkventnosti adolescentov v mestu Peterborough). S to raziskavo smo želeli tako s kvantitativnimi kot tudi s kvalitativnimi raziskovalnimi metodami preveriti, ali obstaja povezava med starševskim nadzorovanjem/spremljanjem in izvajanjem delinkventnih dejanj pri mladostnikih. V letu 2011 je bilo v trinajstih osnovnih šolah ter devetih srednjih šolah v Ljubljani izvedeno anketiranje in intervjuvanje; skupaj je bilo zbranih 818 anket in intervjujev, 409 v šestih razredih osnovne šole, 409 v prvih letnikih srednje šole. Rezultati raziskave kažejo, da je prestopniška dejanja najbolje napovedovalo pogosto uporabljeno mersko orodje, v starejši literaturi poimenovano »starševski nadzor«, kasneje pa preimenovano v »starševsko védenje«, saj meri, koliko starši vedo o mladostnikovem početju. Ta sklop vprašalnika je imel vpliv na večino regresijskih modelov tako v osnovnošolski (pojasnil četrtino variance odvisne spremenljivke pitja alkohola do opitosti v življenju) kot v srednješolski populaciji (pri modelih tatvin v trgovini in uživanja amfetaminov je faktor pojasnil skoraj petino pojasnjene variance odvisne spremenljivke). Drugi najbolj bistven dejavnik, preživljanje nenadzorovanega prostega časa z vrstniki, je pri osnovnošolcih imel največji vpliv pri uničevanju tuje lastnine, medtem ko je v srednješolskem vzorcu najbolj vplival na pitje alkohola do opitosti, pri aretacijah, pretepanju, kajenju, uživanju drog/marihuane pa je imel manjši vpliv. Discipliniranje je bilo po pomembnosti tretji sklop vprašalnika, ki je uspel pojasniti varianco odvisnih spremenljivk; ta sklop je bil v osnovnošolskem vprašalniku opredeljen kot fizično kaznovanje, medtem ko je bil v srednješolskem opredeljen bolj kot starševsko uveljavljanje posledic ob neželenem obnašanju mladostnika. V skladu s podobnimi tujimi raziskavami je discipliniranje statistično značilno vplivalo zgolj na srednješolskem vzorcu (se pravi ob odsotnosti vprašanj o fizičnem kaznovanju) pri tatvinah, netenju ognja, izsiljevanju za denar in uživanju amfetaminov. Pri sklopih navezanosti na družino in podpore družine ni bilo opaženega bistvenega vpliva na prestopništvo. V Sloveniji raziskava o različnih metodah nadzorovanja staršev in vpliva vzgoje na prestopništvo mladostnikov še ni bila narejena; raziskava predstavlja tudi prvi primer uporabe metodologije PADS+ v slovenskem prostoru. Ugotovitve prispevajo k obogatitvi kriminološkega znanja v Sloveniji, prav tako pa so aplikativne v praksi, pri vzgoji, delu z mladostniki, kot tudi pri obravnavanju mladostnikov.
Ključne besede: prestopništvo, mladoletni prestopniki, starši, nadzor, starševski nadzor, doktorske disertacije
Objavljeno: 11.12.2013; Ogledov: 1700; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

8.
Kriminalistična postmortalna diagnostika v konceptu prenove mrliškopregledne službe : doktorska disertacija
Aleksander Jevšek, 2014, doktorska disertacija

Opis: Z vprašanjem smrti in z njo povezanimi psihološkimi in sociološkimi vplivi na posameznika in na družbo se poglobljeno ukvarjajo različne znanstvene discipline. Posebno mesto zaseda proučevanje smrti in njenih posledic v medicinski, pravni in kriminalistični znanosti. Znanstveno raziskovanje smrti v medicini je osredotočeno v patologijo njenih vzrokov in v iskanje preventivnih in kurativnih ukrepov za daljšanje človeškega življenja. Poleg te, brez dvoma najpomembnejše funkcije medicinske znanosti, pa se patologija in sodna medicina, kot pomembni veji medicine, s svojimi raziskavami ukvarjata s tistimi posmrtnimi znaki, ki kažejo na to, ali je človek umrl po naravni poti ali pa je smrt posledica dejanja ali ravnanja pokojnega ali koga tretjega. Če je naloga medicine, da nesporno ugotovi smrt, čas in njen vzrok, je naloga prava, da uredi pravno varstvo in pravna razmerja do smrti, pravno opredeli smrt in uredi vse njene pravne posledice. Ker gre v primeru smrti za pomembno pravno dejstvo, ne zadostuje zgolj, da je smrt nedvomno ugotovljena, ampak je za pravo ključno, da je natančno ugotovljen točen čas in vzrok smrti. Zato so okoliščine, v katerih je smrt nastopila, v pravu še kako pomembne. Poznavanje natančnega časa in vzroka smrti ima še poseben pomen v kriminalistiki in v kazenskem pravu. Pri nasilnih smrtih, kjer gre za sum storitve kaznivega dejanja, se pogostokrat na podlagi natančno ugotovljenega časa in vzroka smrti usmerja preiskava na točno določenega osumljenca kaznivega dejanja ali pa se s pomočjo preverjanja drugih pomembnih okoliščin, v katerih je smrt nastopila, oži krog domnevnih osumljencev. Natančna posmrtna diagnoza časa in vzroka smrti zahteva multidisciplinarno sodelovanje med policijo, ki ugotavlja pomembne okoliščine smrti, in zdravnikom, ki opravlja mrliški pregled trupla. Na podlagi navedenega obravnavamo postmortalno diagnostiko kot del kriminalistične diferencialne diagnoze in kot del medicinske posmrtne diagnostike. Na strokovnost in kakovost postmortalne diagnostike v marsičem vplivajo organizacijski in kognitivni dejavniki. Neustrezna organizacija dela v policiji in v zdravstvu, 6 pomanjkanje strokovnega usposabljanja in neustrezen sistem financiranja mrliškopregledne službe so zgolj nekateri od organizacijskih dejavnikov, ki lahko pomembno vplivajo na kvaliteto dela. Pomanjkanje znanj in izkušenj, napake v percepciji, ‘miselni tunel’ in negativna predispozicija pa so nekateri od množice kognitivnih dejavnikov, ki vplivajo na policiste, kriminaliste, zdravnike splošne prakse in izvedence sodne medicine, da postavijo napačno postmortalno diagnozo. Organizacijski in kognitivni dejavniki na področju mrliškopregledne službe ter njihov vpliv na kakovost kriminalistične in medicinske postmortalne diagnostike predstavljajo jedro raziskave. Analiziramo najpogostejše napačne postmortalne diagnoze preiskovalcev in zdravnikov ter ugotavljamo njihove vzroke in posledice. Ugotavljamo razlike v kakovosti ogledov krajev najdbe trupel v Sloveniji, ko ogled opravljajo policisti s policijskih postaj in tistimi ogledi, ki jih opravijo kriminalisti iz sektorjev kriminalistične policije, pri čemer iščemo organizacijske in kognitivne razloge za razlike v kvaliteti dela. Obstaja namreč največja verjetnost, da pride do napak pri ugotavljanju vzroka smrti v primerih, ko ogled kraja najdbe trupla opravljata policist in zdravnik, oba brez specialističnih znanj in izkušenj. Takšne situacije bi lahko preprečila ustrezna organizacija obeh vpletenih služb. Do napak prihaja tudi zaradi rutinskega reševanja problemov v zvezi z najdenimi trupli, ki jih je mogoče zmanjšati z ustreznimi vsebinami usposabljanj in spremembami v organizaciji obeh služb. V drugem delu raziskave z analizo pravnih ureditev mrliškopregledne službe v Nemčiji, Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji ter strokovnimi stališči ekspertov kriminalistične in sodnomedicinske stroke primerljivih držav identificiramo dobre in slabe prakse. V tretjem delu raziskave z analizo a
Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, preiskovalne napake, smrtni primeri, samomori, umori, uboji, smrtne nesreče, ogled kraja kaznivega dejanja, mrliškopregledna služba, sodna medicina, postmortalna diagnostika, forenzična patologija, doktorske disertacije
Objavljeno: 16.05.2014; Ogledov: 1618; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

9.
Oblikovanje nacionalnega modela kriminalističnoobveščevalne dejavnosti
Damjan Potparič, 2014, doktorska disertacija

Opis: Zaradi spoznanja, da izvajanje policijske dejavnosti na tradicionalen način v razmerah naraščanja števila kaznivih dejanj in ob istočasnem krčenju sredstev, namenjenih za policijo, ne omogoča več učinkovitega izvajanja policijskih funkcij, so se začele pojavljati nove strategije izvajanja policijske dejavnosti, ki večinoma temeljijo na spoznanju o uporabnosti informacij kot podpore pri sprejemanju odločitev. Ena od teh je obveščevalno vodena policijska dejavnost, ki predstavlja nadgradnjo kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in hkrati pomembno gibanje policijske dejavnosti 21. stoletja. Koncept obveščevalno vodene policijske dejavnosti je bil s Haaškim programom na področju pravosodja in notranjih zadev v letu 2004 vnesen v varnostno arhitekturo Evropske unije (v nadaljevanju EU). Z ustanovitvijo Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela so se načela obveščevalno vodene policijske dejavnosti začela uporabljati na področju preprečevanja in zatiranja kriminalitete s strani agencij EU ter držav članic EU, ki predstavljajo podsisteme Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. V državah članicah EU, med njimi tudi v Sloveniji, je treba oblikovati nacionalne kriminalističnoobveščevalne modele, ki predstavljajo podsisteme Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. Brez omenjenih podsistemov model kot sistem ne more učinkovito delovati.Na podlagi diagnosticiranih slabosti v obstoječem kriminalističnoobveščevalnem modelu slovenske policije smo s pomočjo teoretičnih okvirov, ki smo jih razvili v teoretičnem delu, in identificiranih dobrih praks v okviru analize tujih kriminalističnoobveščevalnih modelov oblikovali predlog ukrepov, ki so usmerjeni k odpravljanju slabosti v okviru obstoječega kriminalističnoobveščevalnega modela in implementaciji optimalnega nacionalnega kriminalističnoobveščevalnega modela v slovenski policiji. Ugotovitve doktorske disertacije je mogoče uporabiti tudi pri oblikovanju in implementaciji nacionalnih kriminalističnoobveščevalnih modelov v državah, ki imajo podobno organizacijsko strukturo policije kot Slovenija.
Ključne besede: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistična analitika, obveščevalni izdelki, kriminalističnoobveščevalni model, proaktivne policijske strategije, doktorske disertacije
Objavljeno: 04.12.2014; Ogledov: 1399; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

10.
Grožnje informacijski varnosti pri rabi mobilnih naprav
Blaž Markelj, 2014, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija z naslovom Grožnje informacijski varnosti pri rabi mobilnih naprav sistematično prikazuje razvoj mobilnih naprav, ki so v zadnjem času postale nepogrešljiv delovni pripomoček uporabnikov. Disertacija z dvostopenjsko raziskavo prikaže tudi celovit pogled na aktualne razmere na področju rabe mobilnih naprav v posameznih organizacijah. Mobilne naprave so namreč v sodobnosti toliko uporabljane tudi zaradi možnosti nenehnega dostopanja do podatkov. To omogočajo prav napredna omrežja ter hiter razvoj strojne in programske opreme. V uvodnem delu doktorske disertacije so opisane tendence vzajemnega razvoja posameznih delov tehnologije mobilnih naprav, ki šele celovito predstavljajo mobilne naprave; omrežja, strojna in programska oprema. Za boljše razumevanje močnega vpliva mobilnih naprav na ljudi in način dela je v doktorski disertaciji predstavljen razvoj tako mobilnih naprav kot celote kot tudi njihovih posameznih delov. Kot pomemben mejnik v razvoju mobilnih naprav je navedeno leto 2007, ko je podjetje Apple izdalo svoj prvi model iPhona. Ta je namreč popolnoma spremenil način dela z mobilno napravo (npr: bolj preprosta uporaba, hitrejši dostop do interneta itn.), s čimer se je spremenila uporabniška izkušnja. Doktorska disertacija predstavlja tudi področja najpogostejše rabe mobilnih naprav. Te najdemo v skoraj vsakem delovnem okolju, zato obstaja tudi ustrezna programska oprema za raznovrstna opravila. Poleg razvoja mobilnih naprav ima v teoretičnem delu doktorske disertacije pomembno mesto opis groženj in možnosti zaščit. Predvsem pri grožnjah je velik poudarek na njihovi stalni rasti in razvijanju. Mobilne naprave so uporabnikom sicer olajšale vsakodnevna opravila, a ob njihovi rabi zasledimo tudi veliko nevarnosti. Te so obravnavane kot grožnje, ki jim je namenjen pomemben del doktorske disertacije. V tem delu so opisi in razdelitve groženj na podlagi predhodnih razdelitev številnih organizacij, za boljšo preglednost pa je tu še avtorjeva lastna razdelitev, ki ponuja širši pogled na nenehno razvijajoče se grožnje mobilnim napravam. Opisane so tudi raziskave večjih organizacij, ki večkrat na leto poročajo o številu groženj uporabnikom mobilnih naprav, pri tem pa opažajo veliko povečevanje teh. V doktorski disertaciji so omenjena tudi tveganja in varnostne rešitve. Te avtor glede na spoznanja iz teorije in glede na raziskave razdeli na tehnične in organizacijske rešitve oziroma ukrepe. V nadaljevanju je predstavljena metoda, po kateri je bila izpeljana raziskava za namene doktorske disertacije, in posamezni rezultati prvega dela raziskave. Raziskava je zajela 34 organizacij, v katerih ugotavljamo celovit pogled na rabo mobilnih naprav. Pri tem so ključna vprašanja, ali se njihovi uporabniki zavedajo groženj mobilnim napravam, ali uporabljajo varnostne rešitve, s kakšnim namenom uporabljajo mobilne naprave ter kaj jim to pomeni (npr: konkurenčno prednost v poslovnem svetu). V prvem delu raziskave je na spletni vprašalnik v celoti odgovorilo več kot 300 uporabnikov mobilnih naprav. Rezultati analize odgovorov potrjujejo naša predhodna predvidevanja. Sodelujoči pogosto uporabljajo mobilne naprave, nameni njihove uporabe so raznovrstni in vidno razmejeni na zasebno in poslovno rabo. Uporabniki se do določene mere zavedajo možnosti uresničitve groženj, vendar ob tem še vedno uporabljajo preproste, grožnjam neprilagojene varnostne rešitve. V drugem delu raziskave pa so na vprašanja odgovarjali posamezniki, ki so v teh organizacijah zadolženi za varnost. Rezultati so pokazali, da je izobraževanje uporabnikov mobilnih naprav v organizacijah slabo opredeljeno, kar velja tudi za pravilnike in standarde, ki bi določali rabo mobilnih naprav. Analize rezultatov raziskave so pripeljale do nekaterih opredelitev do hipotez, ki so v celoti potrjene. Rezultati raziskave tako potrjujejo, da so mobilne naprave in pripadajoča programska oprema pogosto uporabljene tako za poslovne kot zasebne namene. V poslovnem svetu mobilne naprave pomenijo konk
Ključne besede: mobilne naprave, mobilni telefoni, tablični računalniki, grožnje, informacijska varnost, zaščita, doktorske disertacije
Objavljeno: 12.09.2014; Ogledov: 1882; Prenosov: 532
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici