| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
DOMNEVA NEDOLŽNOSTI IN OBRNJENO DOKAZNO BREME
Nina Požar, 2012, diplomsko delo

Opis: Institut obrnjenega dokaznega bremena je eno izmed sredstev v boju zoper vse vrste organiziraga kriminala. Ta oblika kriminala prinaša velikanske zaslužke kriminalnim združbam in posameznikom. S tako pridobljenim premoženjem si večajo ekonomsko moč, ki jo tudi izrabljajo za uveljavljanje lastnih interesov v gospodarstvu in politiki. Tako postavljajo organe pregona v podrejeni položaj, zato le-ti iščejo vedno nove načine omejevanja tovrstne kriminalitete doma in tudi na mednarodni ravni. Vrsta mednarodnih aktov postavlja odvzem premoženjskih koristi storilcem kriminalnih dejanj v ospredje na načelni ravni, kot tudi na ravni konkretnih zahtev po uzakonitvi ustaljenih postopkov. Pri nas in tudi v drugih državah je znano, da se sojenje osebam za kazniva dejanja, ki prinašajo velike dobičke, ni prav dosti dotaknilo njihovega premoženja. Cilj instituta obrnjenega dokaznega bremena je, da osumljeni izgubi svoje premoženje, če ne more dokazati, da ga je pridobil na zakonit način in tudi poravnal obveznosti do države. Z institutom obrnjenega dokaznega bremena pa se posega v temeljna načela kazenskega postopka, predvsem v domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in načelo enakosti orožij. Domneva nedolžnosti je ena izmedtemeljnih načel kazenskega postopka, ki je v pravnem redu Republike Slovenije postavljen na raven ustavne pravice, vsebuje pa jo tudi Zakon o kazenskem postopku. Načelo domnevne nedolžnosti (presumpcija) je danes temelj vsakega civiliziranega pravosodja.
Ključne besede: Kljucne besede: obrnjeno dokazno breme, domneva nedolžnosti, kaznivo dejanje, organiziran kriminal, zaplemba, odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, enakost orožij.
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 4532; Prenosov: 582
.pdf Celotno besedilo (736,93 KB)

3.
Obrnjeno dokazno breme pri odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi : magistrsko delo
Dejan Škofic, 2012, magistrsko delo

Opis: Organizirana in gospodarska kriminaliteta je problematika, s katero se srečujejo vse države sveta, ne samo manj razvite in revne, kot menijo nekateri, res pa je, da je večji problem v tranzicijskih državah, v katerih se demokracija komaj vzpostavlja, hkrati z njo pa se vzpostavlja tudi državni aparat, ki je namenjen odkrivanju in preprečevanju omenjene problematike. Tovrstna kriminaliteta, ki ne pozna državnih meja in postaja čedalje bolj transnacionalna, pa prinaša velikanske dobičke tako organiziranim kriminalnim združbam kot tudi posameznikom, ti pa si nato krepijo ekonomsko moč, ki jo izrabljajo za uveljavljanje lastnih interesov na gospodarskem in tudi političnem področju. Ker so kazniva dejanja tovrstne kriminalitete običajno brez neposrednih žrtev, jih je težko odkriti in kaznovati, zaradi česar jih je skoraj nemogoče preiskovati s klasičnimi metodami odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Zaradi tega se moramo prilagoditi tovrstni kriminaliteti ter uporabiti nove metode odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Kot najboljše orožje proti tovrstni kriminaliteti pa se je izkazal ravno institut razširjene zaplembe z uporabo obrnjenega dokaznega bremena. V tem postopku se osumljencu odvzame premoženje, katerega vrednost je v nesorazmerju z njegovimi zakonitimi prihodki, če osumljenec ne more z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da ga je pridobil na zakonit način. Ker menim, da je treba tudi v slovenski pravni red uvesti institut razširjene zaplembe z uporabo obrnjenega dokaznega bremena, saj na tem področju zaostajamo za vsemi državami Evropske unije, je moj namen v magistrskem delu predstaviti možnost in način uvedbe tega instituta v slovenski pravni red.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, dokazi, dokazno breme, obrnjeno dokazno breme, protipravna premoženjska korist, odvzem premoženjske koristi, magistrska dela
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1762; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (992,76 KB)

4.
Korupcija in vzpon tajkunov v Sloveniji in tujini : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Selma Mahmutović, 2012, diplomsko delo

Opis: Čeprav je v preteklosti prevladovalo prepričanje, da je temeljni vzrok korupcije revščina, je danes jasno, da se korupcija pojavlja tako v revnih kot v bogatih državah in da ni le posledica revščine, temveč je tudi revščina posledica korupcije. Primeri nerazvitih držav so pokazali, da so številne med njimi ujete v začaran krog revščine, za kar nosijo zaradi svoje korumpiranosti velik del odgovornosti prav vladajoče elite. Svetovna banka ocenjuje, da dosega bogastvo korumpiranih afriških voditeljev, ki so ga ti prenesli v tuje banke, kar nekaj milijard ameriških dolarjev. Z zlorabljanjem nacionalnega bogastva so nedvomno prispevali k revščini svojega ljudstva. Vse to ima seveda velik vpliv na družbeni in ekonomski razvoj. Zato je korupcijo potrebno obravnavati tudi kod vzrok revščine, ne pa zgolj kot njeno posledico (Svetovna banka, po Transparency International, 1999:4). Slovenija ni nobena izjema v zgodbi tajkunov. Pri nas so iznajdljivi posamezniki našli vmesno pot med zakonodajo in svojimi interesi in tako s pomočjo politike uspeli, napolnili svoje žepe a spravili na rob propada slovensko gospodarstvo. V poglobljenem pregledovanju tajkunskih zgodb zasledimo mnoga sporna in nezakonita ravnanja za katera do sedaj ni nihče odgovarjal.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, korupcija, tajkuni, preiskovanje, obrnjeno dokazno breme, diplomske naloge
Objavljeno: 11.03.2013; Ogledov: 1282; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (682,03 KB)

5.
PREISKOVANJE NEPRAVILNOSTI PRI PRIJAVI PREMOŽENJA IN OBRNJENO DOKAZNO BREME
Tomaž Kuralt, 2013, magistrsko delo

Opis: Raziskoval sem različne vidike projekta Prijava premoženja, ki ga izvaja Davčna uprava Republike Slovenije. Postopek davčnega nadzora pri tem projektu je opisan na razumljiv način, da lahko bralec dobi občutek, za kako zapleten in poseben postopek gre. Kljub temu da je pravna podlaga strnjena zgolj v dveh členih, je vodja projekta s smiselno uporabo zakonodaje izpeljal zakonit in učinkovit postopek za preprečevanje davčnih utaj s področja davka od dohodka. Preseneča pa je ugotovitev, da davčni zavezanci v postopkih posebne odmere davka fizičnih oseb niso inkriminirani. Zelo podobne ali celo enake postopke poznajo tudi ostale evropske države, vendar s to razliko, da so sankcije veliko strožje. S podrobno analizo zapisnikov in odločb davčnega organa so bili ugotovljeni zanimivi statistični in vsebinski vidiki davčnih postopkov. Analiza celotne sodne prakse s področja Prijave premoženja pa ponuja odgovore na večino spornih vprašanj.
Ključne besede: DURS, posebna odmera davka fizičnih oseb, Prijava premoženja, davčna preiskava, cenitev davčne osnove, obrnjeno dokazno breme, sodna praksa
Objavljeno: 30.08.2013; Ogledov: 1344; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Problematika dokazovanja in dokaznega bremena v davčnem ugotovitvenem postopku
Vanja Jerovšek Verbič, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so obravnavani problemi dokazovanja in dokaznega bremena kot osrednjega dela davčnega ugotovitvenega postopka. Namen ugotovitvenega postopka je, da se ugotovijo dejstva in okoliščine konkretnega primera, ki so pomembne za sprejem zakonite odločitve v davčni zadevi, ter zavezancem za davek omogočiti zavarovanje njihovih koristi in pravic. Edina podlaga za odločanje je lahko materialna resnica, izjeme lahko določa le zakon. Dejstva in okoliščine se ugotavljajo z dokazi, ki so osrednji instrument ugotovitvenega postopka in brez njihove izvedbe ni mogoče zadostiti načelu materialne resnice v davčnih zadevah. Presojo verodostojnosti pridobljenega dokaza za ugotovitev določenega dejstva in uporabo tistih dokazov, ki jih davčni organ šteje za neizpodbojne, se izvede po postopku dokazovanja. Dokazno breme v tem postopku je na davčnem organu, ki sme uporabiti davčnopravno normo le takrat, ko so v konkretnem primeru izpolnjene vse abstraktno določene predpostavke. Tako je dolžnost davčnega organa, da dokaže dejstva, na podlagi katerih nastane, se poveča ali ne nastane oziroma se zmanjša davčna obveznost. Ta postopek oziroma proces pa je lahko uspešen le, če davčni organ materialno pravo dobro pozna že ob začetku dokazovanja v posamezni zadevi ter da izvede tudi dokaze, izvedbo katerih mu je predlagal zavezanec za davek.
Ključne besede: Davčni postopek, posebni upravni postopki, načelo subsidiarnosti, davčni ugotovitveni postopek, ugotavljanja dejstev, načela dokaznega postopka, dokazovanje v sodnih postopkih, materialna resnica, dokazno breme, cenitveni postopek, dolžnost izvedbe dokazov, načelo proste presoje dokazov.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2104; Prenosov: 507
.pdf Celotno besedilo (1005,90 KB)

7.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZARADI MOBINGA NA DELOVNEM MESTU
Matej Slatinek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava odškodninsko odgovornost zaradi mobinga na delovnem mestu. Pojav mobinga je v današnjem času vedno pogostejši, zato je potreba po dobri pravni urejenosti tega področja velika. Slovenija je trpinčenje na delovnem mestu v svojo pravno ureditev uvedla šele dokaj pozno, nekje okoli leta 2007. Tedaj je mobing uredila na različnih področjih kot so: kazensko pravo, delovno pravo in pravo človekovih pravic, glede odškodninske odgovornosti pa je žrtve mobinga napotila na splošna pravila civilnega prava. Menim, da je danes z novimi zakoni in novelami prejšnjih, področje dobro urejeno, le da se še uporabnost določb ni pokazala v praksi. V začetnem delu diplomskega dela je obravnavan pojem mobinga, opisani so vzroki, njegove posledice in faze mobinga. V drugem delu je prikazana pravna ureditev mobinga v mednarodnem in slovenskem pravu ter pravu Evropske Unije. Nazadnje pa sem obravnaval še odškodninsko odgovornost v primeru, ko je bilo dejanje mobinga že storjeno. Odškodninsko bo odgovarjal delodajalec, kar pa je le ena izmed možnosti, ki jih ima žrtev mobinga. Problema v praksi sta, da mobing ostaja skrit, predvsem zaradi strahu in nepoznavanja tematike ter zaradi nizkih odškodnin, ki ne dosežejo svojega namena, kar pa je posledica pravne ureditve na odškodninskem področju.
Ključne besede: Mobing, trpinčenje na delovnem mestu, pravna ureditev, obrnjeno dokazno breme, delovno pravo, odškodninsko pravo, učinkovita odškodnina, preventivna funkcija odškodnine.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1687; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (259,03 KB)

8.
Obrnjeno dokazno breme in organiziran kriminal : magistrsko delo
Teja Videc, 2013, magistrsko delo

Opis: Demokracije, temeljne človekove pravice in svoboščine, socialna blaginja in vladavina prava so prve, ki jim gospodarski kriminal predstavlja grožnjo, hkrati je oviran ekonomski razvoj družbe, moralna načela in pa državne institucije. Konsolidacija demokracije in prehod iz socialističnega v lastninski sistem, pravna, politična in gospodarska preobrazba pri nas je imela za posledico porast gospodarske kriminalitete. Slednja pa, kot posebnost organiziranega kriminala, zahteva ustrezno politiko obravnave in zajezitve. Odvzem premoženjske koristi, kot tradicionalno orožje kazenskega prava, z odvzemom, zamrznitvijo ali zasegom premoženja, ki izvira iz storitve kaznivega dejanja, dandanes ne zadostuje več. Kljub njegovi splošni razširjenosti se je pokazala potreba po institutu, ki bi tudi v postopkih civilnega prava omogočal uspešen boj zoper protipravno pridobljeno korist. Kot uspešen se je v »boju« zoper gospodarski kriminal izkazal institut obrnjenega dokaznega bremena. Najuspešnejša država, ki velja za primer dobrih praks, je Republika Irska. Od leta 1996 na podlagi zakona uspešno uporablja tovrstni institut in je hkrati uspešna v primerih večjih vrednosti ter posledično težjih kršitev. Novost v našem pravu je nedvomno Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki v svojih določbah vpeljuje institut obrnjenega dokaznega bremena. Obdolžencu je omogočeno, da se razbremeni obveznosti na način, da dokaže, da ima njegovo pridobljeno premoženje zakonito podlago.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, premoženjska korist, odvzem premoženjske koristi, obrnjeno dokazno breme, primeri, magistrska dela
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 945; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

9.
Odvzem premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom
Sven Godec, 2014, diplomsko delo

Opis: Odvzem premoženja nezakonitega izvora je eden izmed ključnih elementov v boju zoper organiziran kriminal in druga huda kazniva dejanja z motivom koristoljubja, saj udari tovrstno kriminaliteto tja kjer to najbolj boli - v zaslužek. Ker tradicionalni ukrepi kazenskega prava niso bili več kos vse večji ekonomski in družbeni moči organizirane kriminalitete, ki je izvirala iz ogromnih kriminalnih dobičkov, so države tako začele iskati nove ukrepe, s katerimi bi zagotovile učinkovit odvzem takšnega protipravno pridobljenega premoženja. Rezultat takšnih prizadevanj je bil institut odvzema premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom, ki je z namenom večje učinkovitosti pri odvzemu kriminalnih zaslužkov močno presegal okvirje in možnosti tradicionalnih ukrepov ter s tem posegal v sama načela pravnih sistemov. Ta institut je uvedla v svoj pravni red tudi Slovenija, ko je jeseni 2011 sprejela Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Zakon je tako na področje odvzema protipravno pridobljenega premoženja prinesel vrsto pomembnih novosti, ki so v strokovni javnosti sprožile določene dileme glede ustavnosti in primernosti tega pravnega instituta. Razvidno je torej, da institut odpira vrsto vprašanj, na del katerih skušamo odgovoriti tudi v diplomskem delu. V diplomskem delu institut tako na splošno predstavimo in z namenom primerjave na pregleden ter sistematičen način pokažemo, kako je urejen v slovenskem, nacionalnem, evropskem in mednarodnem pravu, prav tako pa predstavimo tudi dejansko učinkovitost, prednosti in slabosti samega instituta, kot tudi ureditve odvzema premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI. V diplomskem delu smo tako ugotovili, da institut odvzema premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom predstavlja učinkovit način povračila kriminalno pridobljenih sredstev in s tem preprečevanja težjih oblik kriminala, predvsem v primerih, ko so tradicionalnimi ukrepi nemočni. Enako velja tudi za slovensko ureditev tega instituta po ZOPNI, za katero smo še ugotovili, da je v skladu z obvezujočimi mednarodnimi in nadnacionalnimi pravnimi akti, kot tudi primerljiva z ureditvami drugih visoko razvitih demokratičnih držav. Prav tako smo kot neutemeljene zavrnili določene pomisleke glede ustavnosti in primernosti tega instituta in posledično njegove ureditve po ZOPNI, saj po našem mnenju omogoča večjo učinkovitost odvzema brez kršenja temeljnih pravic posameznika.
Ključne besede: kazensko pravo, odvzem premoženja nezakonitega izvora, odvzem premoženjske koristi, obrnjeno dokazno breme, pravna ureditev, mednarodno pravo, diplomske naloge
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 884; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (1008,93 KB)

10.
DOKAZNI STANDARDI V PRAVDNEM POSTOPKU
Maša Baruca, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje uporabnost različnih dokaznih standardov in prima facie dokaza v pravdnem postopku. V diplomski nalogi sem najprej predstavila nekatera temeljna načela civilnega postopka, ki se povezujejo z vsebino dokaznih standardov. V nadaljevanju diplomske naloge sem pisala o dokazovanju in različnih vrstah dokazov. Pisala sem tudi o trditvenem in dokaznem bremenu, v jedru pa o dokaznih standardih v civilnem postopku s primeri sodb. Poznamo različne dokazne standarde, ki se povezujejo s stopnjami materialne resnice, ki so gotovost, prepričanje, verjetnost in dvom. Posebej sem se posvetila prima facie dokazu, ki v našem pravu še skorajda ni uporabljen institut, malo pa je tudi o njem napisanega v naši literaturi. Pravzaprav, tega instituta naš Zakon o pravdnem postopku ne pozna. Pri preučevanju tega instituta mi je pomagala sodba s področja gospodarskega prava, čeprav je bil ta instiut v tem primeru napačno uporabljen.
Ključne besede: dokazni standard, pravdni postopek, gotovost, prepričanje, verjetnost, dvom, resnica, dokazno breme, prima facie dokaz.
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 1943; Prenosov: 530
.pdf Celotno besedilo (603,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici