Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Dojenje je naravni način hranjenja dojenčka z materinim mlekom. Je edinstvena priložnost za vzpostavitev posebne čustvene vezi med materjo in dojenčkom. Ima pozitiven vpliv tako na fizično kot duševno zdravje obeh. S pregledom literature smo raziskali, ali dojenje res doprinese veliko dobrega v sam odnos matere in dojenčka. Metode: Izvedli smo pregled literature s področja vpliva dojenja na čustveno povezanost matere in dojenčka. Literaturo smo pridobili z iskalnim nizom ter vključitvenimi, izključitvenimi kriteriji in limiti v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Medline, PubMed in SAGE. Uporabljali smo le literaturo z odprtim dostopom do polnega besedila. Pri poteku iskanja, pregleda in izbora relevantne literature smo upoštevali smernice PRISMA. Izvedli smo analizo in sintezo zbranih podatkov. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo dela. Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 študij. Glavna ugotovitev je bila, da težave pri dojenju negativno vplivajo na psihično počutje matere. Glavno vlogo podpornika pri soočanju s težavami pri dojenju imajo oče, družina in tudi zdravstveni delavci, ki znajo motivirati in nuditi strokovne nasvete. Razprava in sklep: Doječe matere kažejo večjo navezanost na dojenčka kot matere, ki ne dojijo. Interakcija mati-dojenček je oslabljena, kadar je pri materi prisotno splošno slabo psihično počutje ali če mati sploh ne doji. Dojenje je temelj za vzpostavitev varne, tople in ljubeče čustvene vezi med materjo in otrokom.
Keywords: dojenje, čustvena navezanost, otrok
Published in DKUM: 18.01.2024; Views: 323; Downloads: 92
Full text (915,25 KB)

Abstract: Uvod: Zdravstveni delavci imajo pomembno vlogo pri podpori dojenja in uvajanju mešane prehrane. Prehranjevanje dojenčka v prvem letu življenja delimo v tri različna in pomembna obdobja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšno vlogo ima patronažna medicinska sestra pri dojenju in uvajanju mešane prehrane novorojenčka ter dojenčka in s kakšnimi težavami se najpogosteje srečuje. Metode: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo, v raziskovalnem delu pa kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za namene raziskave smo izdelali dva anketna vprašalnika. Eden je namenjen patronažnim medicinskim sestram, drugi pa materam. Raziskovalni vzorec je zajemal 30 patronažnih medicinskih sester in 50 mater. Pridobljene rezultate smo obdelali z opisno statistiko in jih prikazali v tabelah ter z grafikoni. Vrednost p < 0,05 je določala mejo statistične značilnosti. Rezultati: Največ težav pri dojenju so imele matere zaradi navala mleka in zaradi različnih težav z bradavicami. PMS menijo, da so najpogostejša težave pri dojenju povezane z bradavicami. 70,0 % anketirank je navedlo, da so od patronažne medicinske sestre dobile koristne nasvete glede dojenja, kar je vplivalo na izboljšanje dojenja. Vse PMS menijo, da imajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju dojenja. Prav tako vse menijo, da sta zelo pomembna odnos in komunikacija med PMS ter materami glede dojenja in uvajanja mešane prehrane. Razprava in sklep: Dojenje in uvajanje mešane prehrane sta izrednega pomena za otroka. Zelo pomembno vlogo ima PMS in podpora partnerja. Menimo, da bi bilo potrebno bolj dosledno upoštevanje mater glede uvajanja živil po najnovejših smernicah.
Keywords: Patronažna medicinska sestra, uvajanje mešane prehrane, dojenje.
Published in DKUM: 11.07.2023; Views: 636; Downloads: 150
Full text (1,96 MB)

Abstract: Poporodna depresija je stanje, ki ga lahko doživijo otročnice po porodu. Poznanih je veliko sprožilnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek poporodne depresije. Eden izmed mnogih povzročiteljev je izključno dojenje, ki predstavlja ključno prehrano prvih 6 mesecev otrokovega življenja. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv poporodne depresije na izključno dojenje. Metode: Zaključno delo smo pripravili s pomočjo pregleda literature. Strokovna literatura je bila zbrana v treh podatkovnih bazah (PubMed, CINAHL, ScienceDirekt). V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, upoštevani so bili vključitveni in izključitveni kriteriji. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Skupno število identificiranih virov, pregledanih v podatkovnih bazah, je bilo 329. V analizo smo lahko vključili 6 virov. Analiza je prikazana v tabeli, za sintezo je bila uporabljena sintezna tabela, v kateri so prikazane skupne karakteristike raziskav. Razprava in zaključek: Pri večini raziskav je bilo ugotovljeno, da obstaja dvosmerna povezava med izključnim dojenjem in poporodno depresijo. Pomembno je, da zdravstveni delavci prepoznajo znake poporodne depresije in jih skušajo preprečiti. Ključnega pomena je otročnicam predstaviti znake in simptome poporodne depresije in pomen izključnega dojenja. Otročnice se morajo zavedati, da se ob pojavu kakršnihkoli simptomov lahko obrnejo na osebnega zdravnika, ginekologa ali druge zdravstvene delavce.    
Keywords: poporodna depresija, izključno dojenje, dojenje
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 907; Downloads: 267
Full text (714,89 KB)

Abstract: Povzetek Uvod: Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka, saj je sestavljeno iz sestavin, ki so popolnoma prilagojene za rast in razvoj dojenčka. SZO priporoča, da se otroci dojijo izključno do 6. meseca starosti in ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljujejo do 2. leta ali še dlje, če to ustreza materi in otroku. Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda dela. Rezultate smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 274 anketirancev, ki imajo vsaj enega otroka. Rezultate smo analizirali s programom IBM SPSS 24.0 ter jih uredili in prikazali s pomočjo programov Microsoft Excel in Microsoft Word, v obliki tabel in grafikonov Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da večina mater svoje otroke doji (98 %), vendar se ob odpustu iz porodnišnice izključno doji 68,6 % otrok. Starši imajo različna mnenja, kako dolgo dojiti otroka. Največkrat je prevladoval odgovor do 1. leta – to meni več kot polovica staršev (53,9 %). Nekaj staršev meni do 2. leta (22,4 %) in do 6. meseca (14,1 %). Razprava in sklep: Dojenje zahteva veliko spretnosti in znanja. Kljub številnim težavam, ki se pojavijo, morajo matere pri tem vztrajati. Imeti morajo podporo partnerja in družine. Veliko žensk je še vedno premalo informiranih in posledično zaradi tega tudi hitreje preneha z dojenjem, kot bi lahko sicer.
Keywords: dojenje, prenehanje dojenja, dejavniki, težave, dojenje v Sloveniji
Published in DKUM: 24.12.2020; Views: 991; Downloads: 123
Full text (536,59 KB)

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča: Zdrava prehrana otroka je skrb staršev, ki otroku že v samem začetku dajo osnovo za dober razvoj in zdravo življenje. Matere se morajo zavedati pomembnosti zdravega prehranjevanja in to prenesti na otroka. Pri tem so jim v pomoč in vodilo medicinske sestre, ki matere spodbujajo in vodijo. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativni metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika. S pomočjo program Microsoft Excel smo določili vrste spremenljivk (nominale, ordinale, intervale) ter jih predstavili v obliki grafov. Rezultati: Pri anketi je sodelovalo 40 mater. Raziskava je pokazala, da matere mlajše od 30 let ne dojijo dlje (33 %) kot matere stare nad 30 let (36 %). Ugotovili smo, da so prvorodke manj podučene (83 %), da je dojenje do prvega leta starosti za otroka dobro kot mnogorodke (95 %). Matere, ki imajo prvega otroka so bolje podučene katere tekočine ponuditi po 6. mesecih starosti (83 %) kot matere v več otroki (77 %). Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave so pokazali, da ne glede koliko otrok imajo matere in koliko so stare še zmeraj prihaja do pomankanja znanja. Matere so v večini seznanjene o zdravi prehrani nosečnice in otrok. Zato je ključno nadaljnjo sodelovanje z medicinsko sestro, da bi matere resnično lahko sledile najnovejšim smernicam in bile dovolj samozavestne pri odločitvah, ki so dobre za otrokov razvoj in zdravo življenje.
Keywords: smernice zdravega prehranjevanja, dojenje, medicinska sestra.  
Published in DKUM: 08.10.2018; Views: 1735; Downloads: 200
Full text (1,12 MB)