| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj dogodkovno vodene arhitekture : diplomsko delo
Robert Cveček, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava predstavitev razvoja programske opreme, ki temelji na principu dogodkov. Predstavljene so možne tehnologije, z njihovimi prednostmi in slabostmi, ter posamezni moduli arhitekture. Na koncu sledi implementacija arhitekture v poslovnem okolju ter naše ugotovitve, kako je implementacija te tehnologije pripomogla podjetju.
Ključne besede: dogodek, dogodkovno vodena arhitektura, posrednik dogodkov, proizvajalec dogodkov, potrošnik dogodkov
Objavljeno v DKUM: 17.03.2022; Ogledov: 485; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
Govorna zmožnost in pojav asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob sličicah v drugem starostnem obdobju : diplomsko delo
Simona Črešnjovnjak, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Govorna zmožnost in pojav asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob sličicah v drugem starostnem obdobju bomo v teoretičnem delu obravnavali otrokov razvoj in pomen govora, vlogo staršev in vzgojiteljev pri otrokovem govoru ter pri tem tudi kako govor pri otroku spodbujamo. Govorili bomo o branju ter njegovem pomenu, o tem, kaj in kako brati otroku. Del teoretičnega dela naloge pa se bomo osredotočili tudi na otrokovo besedišče, rabo knjižnega jezika in narečja ob pripovedovanju ob sličicah. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bilo ugotoviti razvoj besedišča (število besed, povedi, samostalnikov, glagolov, pridevnikov), rabe narečja v pripovedovanju in rabe asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob sličicah, predšolskih otrok, starih 5-6 let. Otrokom smo v prvem in drugem preverjanju ponudili enako slikovno gradivo, vrstni red le teh pa si je otrok izbral sam. časovni razpon prvega in drugega preverjanja je bil en mesec, med tem, pa smo otrokom ponudili različne dejavnosti, katere so se navezovale na temo Bled.
Ključne besede: predšolski otrok, pripovedovanje, govorna zmožnost, zgodba ob slikah, asociativni dogodek
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Prireditev kot orodje poslovnega komuniciranja
Tadeja Sobočan, 2021, diplomsko delo

Opis: Prireditve se pojavljajo v obliki orodja poslovnega komuniciranja, ki je ključno za obstoj organizacij. Komuniciranje v organizacijah in tudi v družabnem življenju poteka neprekinjeno, česar se pogosto ne zavedamo. Prireditve izvajamo z namenom informiranja o nečem, z namenom obeleževanja pomembnih dogodkov. Prvi del diplomskega dela se nanaša na širitev in poglobitev znanja o poslovnem komuniciranju in prireditvah. Skozi širok nabor literature in virov različnih avtorjev in strokovnjakov bomo opredelili poslovno komuniciranje in njegov pomen. Poglavje se nadaljuje z opredelitvijo prireditev, pomenom prirejanja prireditev, uporabo poslovnega komuniciranja pri prireditvah, klasifikacijo prireditev in načrtovanjem ter izvedbo prireditev. V empiričnem delu bomo na praktičnem primeru opisali načrtovanje in izvajanje prireditve Dan čebule, ki se je odvijala na kmetiji Sobočan in je bila organizirana skupaj s poslovnimi partnerji. Predstavljeni bodo načrtovanje in izvedba prireditve Dneva čebule ter analiza prireditve s predlogi za izboljšavo.
Ključne besede: komuniciranje, poslovno komuniciranje, prireditev, dogodek, organizacija prireditev.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 293; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (675,88 KB)

4.
Organizacija spletnega dogodka na primeru Virtual International Simulation Conference 2021
Nuša Viher, 2021, magistrsko delo

Opis: Industrija dogodkov je bila pa še posebej prizadeta med časom epidemije Covid-19. V nekaterih primerih so organizacije bile primorane celotno poslovanje ali del poslovanja prilagoditi in prenesti v virtualni svet, kar za zaposlene in udeležence predstavljalo nov izziv. Eden izmed izzivov letošnjega leta je bila tudi organizacija konference z imenom International Simulation Conference, ki je prvič potekala v virtualnem svetu. V tej magistrski nalogi se posvečam predstavitvi in opisu izgradnje načrta za organizacijo virtualne konference, skupaj z kritično oceno izvedbe in predlogi za izboljšave.
Ključne besede: poslovni dogodek, management dogodkov, spletni dogodek, konferenca
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 229; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

5.
KOMUNICIRANJE S STROKOVNIMI JAVNOSTMI: PRIMER KONFERENCE EUROBANKING
Staša Perkuš, 2009, diplomsko delo

Opis: Običajno se ne zavedamo pomena, ki ga ima komuniciranje v vsakdanjem družbenem in pa tudi v gospodarskem življenju, saj je tako razširjeno in integrirano v naše življenje, da je samo po sebi umevno. Pomembno je, da organizacije strateško in organizirano upravljajo odnose s skupinami v okolju in da se zavedajo, da lahko le tako preživijo v okolju drugih organizacij, saj je vedno bolj občutiti tudi pritiske konkurence. Naloga odnosov z javnostmi je razvoj vzajemno koristnih odnosov med organizacijo in njenimi javnostmi, do njih morajo čutiti odgovornost. Ta naj se kaže v odgovornem ravnanju in komuniciranju do zaposlenih, s pomočjo katerih soustvarjajo, do trga, na katerem nastopajo, do lastnikov kapitala, s katerim upravljajo, do naravnega okolja, na katerega vplivajo s svojim delovanjem, in do družbe, ki jim daje dovoljenje za delovanje. Če se bo organizacija vsega tega zavedala in tako tudi ravnala, potem sta ugled in nenazadnje povečan profit za njo dodatna nagrada. Bistvo dobrih odnosov z javnostmi je torej uspešno in učinkovito komuniciranje z različnimi javnostmi, saj komuniciranje tvori bistvo upravljanja in vodenja. Podjetja morajo biti neprestano inovativna, kreativna in prilagodljiva, da bi svoje ključne javnosti obdržala. V zadnjem času je v porastu prirejanje dogodkov kot orodje komuniciranja z javnostmi. Dogodki pa niso le kulturni, športni, zabavni, ampak so vedno bolj v ospredju izobraževalni, saj podjetja postajajo odgovorna do svojih javnosti, tako širših in strokovnih, in jih izobražujejo. Ponavadi so v obliki konference in primarni namen je vsekakor izobraževalni, ljudje pa se je udeležijo tudi zaradi družabne plati programa, ki omogoča navezovanje stikov. Zato je potrebno zagotoviti oboje. Konec koncev danes nedvomno vemo, da dolgoročno zmagujejo najbolj prilagodljivi, ne pa najmočnejši.
Ključne besede: Ključne besede: komuniciranje, javnosti, odnosi z javnostmi, strokovne javnosti, proaktivno komuniciranje, orodja komuniciranja, dogodek, konferenca
Objavljeno v DKUM: 08.03.2021; Ogledov: 233; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Psihološka podpora v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami - primerjava poklicnih in prostovoljnih gasilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Teja Jazbinšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podana raziskava o psihološki podpori v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Psihološka podpora je pomembna za vse žrtve, za bližnje žrtve, za očividce in predvsem reševalce. Vedno bolj se vpeljuje v sistem reševanja tako pri nas kot v tujini. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno je mnenje gasilk in gasilcev o uvajanju psihosocialne podpore in zaupnikov. S tem namenom je bilo anketiranih 25 gasilcev poklicne Gasilske brigade Ljubljana in 25 gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. Poleg tega sta bila opravljena še dva intervjuja, eden s poklicnim in drugi s prostovoljnim gasilcem. Izsledki raziskave so pokazali, da se večina gasilcev z leti spopada z zelo različnimi stresnimi situacijami. Od posameznika je odvisno, kako bo situacijo predelal, večini pa pomaga skupinski pogovor o intervenciji. Izkušnje naredijo svoje, starejšim gasilcem določene situacije ne predstavljajo stresne situacije, istočasno pa mlajši gasilci oziroma začetniki te štejejo med bolj stresne. Povzamemo lahko, da za večino gasilcev najbolj stresno situacijo predstavlja reševanje svojcev ali otrok.
Ključne besede: diplomske naloge, psihosocialna pomoč, prostovoljni gasilci, poklicni gasilci, stres, travmatičen dogodek
Objavljeno v DKUM: 14.12.2020; Ogledov: 321; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (824,41 KB)

7.
Reakcijski čas v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Lara Tekavc, 2020, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomskega dela je analiza reakcijskih časov v slovenski policiji. Pri samem reakcijskem času se še vedno pojavlja problem, da se policija na nekatere dogodke odzove zelo hitro, po drugi strani pa ponekod ljudje čakajo na prihod policijske patrulje veliko dlje. Zanimalo nas je, zakaj je temu tako. Preučevanja reakcijskega časa smo se lotili na podlagi analiz reakcijskih časov, ki jih pripravljajo na OKC. Ugotovili smo, da se reakcijski čas slovenske policije iz leta v leto izboljšuje. Problem se pojavi, ko pride do interventnega dogodka v ruralnem okolju, oddaljenem od sedeža policijske postaje, saj policijska patrulja za prihod na kraj dogodka v ruralnem okolju potrebuje skoraj še enkrat toliko časa, kot ga potrebuje v urbanem okolju. Stanje se dodatno poslabša v času zgostitve dogodkov, ko delavci na napotitvah nimajo proste patrulje, ki bi jo napotili na kraj dogodka in se morajo odločati, kateri dogodek obravnavati kot prioriteten. To pomeni, da bodo ljudje, katerega dogodek se ne obravnava kot prioriteten, čakali na prihod policije zelo dolgo. Splošno znano je, da policistov v Sloveniji vseskozi primanjkuje, zato menimo, da bi bilo treba izvesti reorganizacijo, usmerjeno v povečanje policijskega kadra na terenu z namenom izboljšanja policijske odzivnosti, saj bi na tak način zagotovili enakopravno obravnavanje vseh interventnih dogodkov. Tako ne bi prihajalo do trenutkov, ko se je treba odločiti, kateri dogodek obravnavati kot prioriteten. Na tak način bi lahko tudi zagotovili večjo prisotnost policije v ruralnem okolju, saj bi imeli na voljo več policijskih patrulj za pokrivanje tudi bolj oddaljenih območij in s tem zagotovili enakopravno obravnavanje državljanov tako v ruralnem kot urbanem območju.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, operativno komunikacijski center, odzivnost, policijska patrulja, interventni dogodek
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 364; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
Proces organizacije dogodka na primeru mednarodnega tekmovanja
Klemen Schweighofer, 2019, magistrsko delo

Opis: V sodobnih razmerah delovanja organizacij moramo vedno strmeti in težiti k spremembam, ki jih lahko uspešno izvedemo samo s pravilno ciljno zastavljenimi in načrtovanimi zahtevami. Do uspešnih pozitivnih sprememb in izboljšav lahko pridemo na osnovi pravilno zastavljenih različnih nalog in ciljev. Ena izmed njih je organizacija dogodkov, s katerimi želimo vzpostaviti boljše in uspešnejše delovanje ter poslovanje, in sicer z vidika finančnega cilja in tudi vidika medsebojnega poslovnega sodelovanja z različnimi partnerji, kot so kupci, dobavitelji, izobraževalni sistemi ali potrošniki in mnogi drugi. Vsi ciljno usmerjeni in organizirani dogodki predstavljajo in pripomorejo k prepoznavnosti in povečevanju ter dvigovanju ravni podjetja. Kaj je dogodek? Od kod in zakaj ideja? Kaj z njim dosežemo? Kateri so pozitivni in negativni aspekti dogodka? Kako ga pripravimo, organiziramo? Vse to so vprašanja, na katera bomo poskušali odgovoriti v nalogi, in sicer skozi prizmo posameznih temeljnih funkcij managementa. Osredotočeni bomo na mednarodni dogodek manjše organizacije in poskušali skozi oči izvajalca-organizatorja predstaviti probleme, cilje, izboljšave in končni cilj mednarodnega dogodka, povezovanje gospodarstva s šolstvom in njihov napredek. S kompleksno pripravo, organizacijo in analizo dogodka želimo predstaviti pomembnost in zahtevnost managementa pri procesu organizacije dogodka. Z nalogo pa želimo dokazati, da uspešno začrtan dogodek predstavlja pripomoček za uspešno rast, spremembe in izboljšanje dobrih odnosov pri rasti poslovanja podjetja.
Ključne besede: management, organizacija, dogodek, zakonodaja, podjetje
Objavljeno v DKUM: 18.03.2019; Ogledov: 737; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

9.
Ravnanje ob izrednih dogodkih na slovenskih železnicah
Karmen Brunčič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi bomo najprej na kratko predstavili podjetje Slovenske železnice d.o.o. Nato bomo podali nekaj teoretičnih osnov, ki se nanašajo na naše obravnavano področje. Predstavili bomo pomen nesreče, izrednega dogodka in preiskovalne komisije. V praktičnem delu diplomske naloge se bomo osredotočili na dva izredna dogodka. Opisali bomo postopek preiskave, predstavili pisno prijavo dogodka, komisijsko poročilo in poročila, ki so bila uporabljena v preiskavi, ki so jo opravile Slovenske železnice d.o.o. V tabelah bomo podrobno predstavili koliko nesreč se je zgodilo v letih 2015 in 2016. Prav tako bomo predstavili vzroke, ki so pripeljali do povzročitve le teh. V zaključku bomo na podlagi analiziranih izrednih dogodkov podali predloge, kako zmanjšati število nesreč. V prilogah bomo prikazali vso dokumentacijo, ki jo je potrebno uporabljati od trenutka nastanka izrednega dogodka, do končnega razpleta.
Ključne besede: Slovenske železnice, izredni dogodek, preiskovalna komisija, nivojski prehod
Objavljeno v DKUM: 02.07.2018; Ogledov: 832; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

10.
Okoljska škoda in Rimska uredba II
Laura Urbančič, 2017, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je razdelati člen 7 Rimske uredbe II na posamezne problemske sklope znotraj te določbe ter vsak sklop preučiti. S tem se doseže jasna razmejitev uporabe člena 7 Rimske uredbe II od drugih relevantnih členov, pod katere lahko subsumiramo konkretno dejansko stanje, da ugotovimo, katere okoliščine so tiste, ki v takšnih primerih določajo uporabo ustrezne določbe. Pogosto prihaja do dilem ravno pri členu 7 Rimske uredbe II in členu 5 Rimske uredbe II o odgovornosti za proizvode, saj je veliko primerov, ko okoljska škoda nastane ravno zaradi napake izdelka. Z analizo koncepta okoljske škode znotraj določbe člena 7 Rimske uredbe II se doseže boljše razumevanje same določbe, ker se omeji domet situacij, ki spadajo pod okoljsko škodo. S pomočjo sodnih odločb Sodišča EU s področja mednarodne pristojnosti v Bruseljski uredb I, ki se uporabljajo tudi pri razlagi pojmov iz Rimske uredbe II, ugotovimo, da posredna škoda ni pomembna pri določanju kraja, kjer je škoda nastala in skladno s tem pravo države, kjer je škoda nastala. Skladno s tem posredne škode iz člena 7 Rimske uredbe II ne smemo preširoko razlagati, saj bi to vodilo v absurdnost.
Ključne besede: okoljska škoda, Rimska uredba II, nepogodbena obveznost, lex specialis, škodni dogodek, posredna škoda.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 800; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (686,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici