| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
Capacity building to implement good animal welfare practices
2009

Opis: Animal welfare is recognized as highly relevant to programs to improve animal health, to develop livestock productions, to respond to natural disasters where animals are involved, and to improve the fit between the genetic constitution of animals and the environments in which they are kept. FAO decided to give more explicit and strategic attention to animal welfare and to guide its activities, and convened this expert meeting.--Publisher's description.
Ključne besede: domače živali, zaščita živali, zdravje, dobro počutje, objekti, standardi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 274; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

23.
Analiza stresa v mikro in malih podjetjih v Podravski regiji
Mojca Bedenik, 2016, magistrsko delo

Opis: V današnjem svetu se ljudje neprestano srečujemo s številnimi najrazličnejšimi obveznostmi in nenehnim pomanjkanjem časa, kar povzroča obremenjenost, izčrpanost in s tem povezan prekomerni stres. Zaradi hitrih in neprestanih sprememb se pojavlja negotovost in pretirana zaskrbljenost, dodatne težave, ki jim ni videti konca, pa povzročajo tudi zapleteni medsebojni odnosi. Stres je zaradi vseh slabih posledic, ki jih povzroča, dobil negativen predznak, čeprav se je že v preteklosti pojavil kot telesna reakcija v nevarnih okoliščinah z namenom, da je človeku pomagal preživeti. Določena mera stresa je še vedno koristna, saj posameznika napolni z dodatno energijo in ga motivira k dokončanju želenih ciljev. Stres pa postane škodljiv in nevaren, ko ga posameznik ne zna oziroma ne zmore obvladovati, kar pomeni, da presega njegove sposobnosti. Stres je večdimenzionalen pojav. Lahko je pozitiven ali negativen, pojavlja se lahko vsakodnevno ali občasno, povzročijo ga lahko tako notranji kot zunanji dejavniki, lahko je kratkotrajen ali dolgotrajen in tako dalje. Ob pojavu stresa se pri posamezniku pričnejo pojavljati številni simptomi, in sicer tako telesni, vedenjski, čustveni kot tudi miselni. V kolikor posameznik ni pozoren na pojav teh simptomov, se lahko okrepijo in sčasoma nastopijo negativne posledice. Stres je v sodobni družbi nenehno prisoten in se pojavlja na prav vseh področjih, torej tako v zasebnem življenju kot tudi na delovnem mestu, kjer je negativni stres še posebej izrazit. Zaposlenim povzroča zaradi vse večjih zahtev, nenehnih pritiskov in povečanega obsega obveznosti dodatne nevšečnosti in težave. Gospodarska kriza v zadnjem desetletju pa je še dodatno okrepila pojav stresa v podjetjih. Predvsem so zelo ranljiva skupina mikro in mala podjetja, ki so bolj dovzetna za spremembe iz okolja, le-te pa lahko pričnejo ogrožati celo njihov obstoj. Stres je mogoče zmanjšati oziroma obvladati z obvladovanjem stresorjev ali spreminjanjem mišljenja oziroma dojemanja. Kadar pa ljudje na nastalo situacijo nimamo vpliva oziroma ne moramo spremeniti svojega pogleda na svet, pa jo moramo sprejeti. Na ravni posameznika obstajajo številne najrazličnejše metode in tehnike za zmanjšanje in obvladovanje stresa, ki se nanašajo na področja zdravega načina življenja, sprostitve telesa in umirjanja misli, spremembe načina mišljenja, dobre organiziranosti in učinkovitega upravljanja s časom, obvladovanja jeze in uspešnega reševanja konfliktov ter boljših medčloveških odnosov. Na ravni organizacije pa lahko stres zmanjšajo s preventivnimi ukrepi, spreminjanjem odzivov na stres s pomočjo informiranja in izobraževanja ali nudenjem strokovne pomoči. Z raziskavo o stresu v mikro in malih podjetjih v podravski regiji smo želeli ugotoviti: − kateri so največji vzroki stresa na delovnem mestu; − kateri simptomi stresa se pri posamezniku najpogosteje pojavljajo; − katere načine obvladovanja stresa zaposleni najpogosteje uporabljajo; − ali obstajajo statistično značilne razlike pri vzrokih stresa na delovnem mestu, pojavu simptomov stresa in načinih obvladovanja stresa glede na organizacijsko obliko, čas delovanja podjetja in glede na spol ter − ali obstaja negativna povezava med izraženostjo simptomov stresa in obvladovanjem stresa. Na osnovi teoretičnih spoznanj in raziskave smo na koncu oblikovali priporočila za zmanjševanje oziroma obvladovanje stresa na delovnem mestu v mikro in malih podjetjih.
Ključne besede: stres, stresor, škodljivi stres, stres na delovnem mestu, obvladovanje stresa, dobro počutje
Objavljeno: 20.12.2016; Ogledov: 474; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

24.
OCENJEVANJE DOBREGA POČUTJA KRAV MOLZNIC S POMOČJO PROTOKOLA WELFARE QUALITY®
Janja Končar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo za ocenjevanje dobrega počutja krav molznic uporabili protokol Welfare Quality®. Gre za hierarhično zgrajen sistem, pri katerem se ocenjujejo štiri ocenjevalna področja (OP; Krmljenje, Način reje, Zdravstveno stanje in Obnašanje). Posamezno OP preverimo z 2 do 4 merili, oceno posameznega merila pa določimo na osnovi manjšega števila meritev, ki jih v večji meri izvedemo na nivoju živali. Ocene OP združimo v skupno oceno primernosti reje in rejo uvrstimo v eno izmed kategorij dobrega počutja: odlično, dobro, sprejemljivo in nerazvrščeno. Protokol smo uporabili na dveh kmetijah, usmerjenih v prirejo mleka: na kmetiji B z vezano rejo krav (n = 15) in na kmetiji G s prosto rejo krav (n = 220). Za OP smo na kmetiji B na lestvici od 0 (najslabše stanje) do 100 (najboljše stanje) dobili ocene: 19,0 za OP Krmljenje, 9,4 za OP Način reje, 26,6 za OP Zdravstveno stanje in 45,8 za OP Obnašanje. Kmetija B se je na podlagi teh ocen uvrstila v najnižjo kategorijo (nerazvrščeno). Za kmetijo G smo dobili ocene 34,0 za OP Krmljenje, 44,7 za OP Način reje, 15,7 za OP Zdravstveno stanje in 59,2 za OP Obnašanje. Kmetija G se je na podlagi teh ocen uvrstila v kategorijo sprejemljivo. V raziskavi smo ugotovili nizko stopnjo dobrega počutja živali, ocenjenega po protokolu Welfare Quality®, na izbranih kmetijah z mlečno proizvodnjo kljub številnim razlikam med kmetijama (velikost črede, menedžment, način reje).
Ključne besede: dobro počutje živali, krave molznice, protokol Welfare Quality®
Objavljeno: 03.11.2016; Ogledov: 840; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (487,03 KB)

25.
Model upravljanja individualne uspešnosti zaposlenih s poudarkom na celovitih metodah razvoja zaposlenih in njegov vpliv na psihično dobro počutje v podjetjih storitvene dejavnosti
Živana Veingerl Čič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo oblikovali model upravljanja individualne delovne uspešnosti zaposlenih, ki je zasnovan na uporabi celovitih metod razvoja (CMR) (mentorstvo, sponzorstvo, coaching in medgeneracijsko sodelovanje), ki vplivajo na strateške odnose na delovnem mestu in pozitivno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, na individualno delovno uspešnost in na izboljšanje psihičnega dobrega počutja zaposlenih. Nov model upravljanja individualne delovne uspešnosti je holističen in dinamičen, temelječ na razvojnih odnosih na delovnem mestu, intrinzični motivaciji, uporabi celovitih metod razvoja ter uspešnem implementiranju internega komuniciranja, katerega osnova je povratna informacija, ki skupaj z ostalimi dejavniki podpira vseživljenjsko učenje in celovit razvoj zaposlenih. Glavni namen doktorske disertacije je bil razviti model upravljanja individualne delovne uspešnosti zaposlenih z uporabo celovitih metod razvoja zaposlenih ter opredeliti povezavo individualne delovne uspešnosti zaposlenih z njihovim psihičnim dobrim počutjem in zadovoljstvom na delovnem mestu. Z raziskavo smo ugotovili, da celovite metode razvoja pozitivno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in psihično dobro počutje, medtem ko je vpliv celovitih metod razvoja na individualno delovno uspešnost posreden prek psihičnega dobrega počutja. Na podlagi modeliranja strukturnih enačb smo ugotovili, da so povezave (vplivi) med konstrukti v osnovnem konceptualnem modelu nelinearne. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da so povezanosti med podkonstrukti statistično značilne in večinoma pozitivne ter različno močne. Negativna je samo povezanost med subjektivno emocionalnim dobrim počutjem (SEDP) in sponzorstvom, kar vodi do sklepa, da je uporaba sponzorstva kot CMR neznatno povezana s SEDP. Rezultati raziskave so v nadaljevanju pokazali, da sta uspešna implementacija in izvajanje internega komuniciranja pozitivno povezana z zunanjim zadovoljstvom zaposlenih. Prav tako smo dokazali, da obstaja močna povezava med vsebinsko uspešnostjo in notranjim zadovoljstvom zaposlenih, kar pomeni, da intrinzični dejavniki, ki determinirajo notranje zadovoljstvo na delovnem mestu, pozitivno vplivajo na interes posameznikov, da opravijo tudi tisto delo, ki ni neposredno povezano z opisom del in nalog, ter so pri svojem delu proaktivni, inovativni in prevzemajo pobude. Rezultati raziskave so potrdili, da z uporabo CMR zmanjšujemo kontraproduktivno vedenje zaposlenih, kar pomeni, da lahko z uporabo CMR zmanjšamo negativna vedenja na delovnem mestu, prispevamo k zmanjšanju škode in nesreč ter tako posredno vplivamo na ustvarjanje bolj pozitivnega in k razvoju naravnanega poslovnega okolja. Z rezultati raziskave lahko bistveno prispevamo k obogatitvi in implementaciji sistemov upravljanja IDU, prav tako usmerimo pozornost organizacij na celostno in enovito uporabo CMR za razvoj posameznikov in organizacije kot celote. Takšno delovanje bi se potem, po multiplikativnem učinku vpliva organizacij na druge organizacije, lahko razširilo tudi na ostale gospodarske panoge in uporabnost modela ne bi bila omejena samo na storitveno dejavnost. Spoznanja iz raziskave lahko predstavljajo tudi podlago za ukrepanje in spreminjanje obstoječih, tradicionalnih sistemov upravljanja uspešnosti zaposlenih v nove pristope, kjer je v središču posameznik, zaposlen.
Ključne besede: individualno upravljanje uspešnosti zaposlenih, individualna delovna uspešnost, celovite metode razvoja, zadovoljstvo na delovnem mestu, psihično dobro počutje.
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 590; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

26.
Zmanjševanje poodstavitvene agresije in stresa na osnovi imprintinga pujskov v obdobju laktaciji
Nikolina Mesarec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Odstavitev pujskov od svinje predstavlja eno najbolj stresnih faz reje prašičev. Da bi zmanjšali agresijo/stres ob odstavitvi in izboljšali rastnost pujskov, smo uporabili metodo imprintinga (vtisnjenja). Pujski so bili v obdobju laktacije izpostavljeni preprostim 2-D simbolom (črn križ na beli podlagi – ČK in bel krog na črni podlagi – BK). Vsaka odstavljena skupina je bila sestavljena iz pujskov dveh gnezd; polovica pujskov iz gnezda ČK, druga polovica pa iz gnezda BK. Odstavitveni boks testne skupine je bil virtualno razdeljen na polovico, pri čemer je bila vsaka označena z istovrstnim znakom, tj. ČK in BK del boksa. V boksu kontrolne skupine ni bilo nameščenih 2-D simbolov. Rezultati so pokazali boljše priraste v testnih skupinah (12–17 % višji dnevni prirast). Stopnja agresije (bojev) je bila nižja v testnih skupinah, pri čemer se je večina bojev (62–75 %) odvila med osebki različnih gnezd. Odstavljeni pujski so kazali značilno tendenco zadrževanja (grupiranja) na delu odstavitvenega boksa, označenim z znanim 2-D simbolom (p < 0,05). Ugotovili smo, da virtualna predeljenost odstavitvenih boksov s pomočjo preprostih 2-D simbolov predstavlja učinkovito metodo za spodbujanje teritorialnega obnašanja pujskov in posledično za zmanjšanje odstavitvene agresije in izboljšanje rastnosti odstavljenih pujskov v farmskih pogojih reje.
Ključne besede: domači prašič / vtisnjenje / odstavitev / dobro počutje živali / poodstavitvena agresija
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 431; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

27.
Dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu
Vesna Ferlan, 2018, diplomsko delo

Opis: V delu smo se posvetili raziskovanju subjektivnega emocionalnega blagostanja in psihološkega dobrega počutja, ki sta osrednja pojma v okviru pozitivne psihologije. Preučili smo oba pojma, razčlenili njuno sestavo in raziskali odločilne dejavnike, ki vplivajo na subjektivni blagor in psihološko dobro počutje. Načini krepitve subjektivnega blagostanja in psihološkega dobrega počutja podajajo predloge oziroma konkretne rešitve, s katerimi lahko močno vplivamo na dobro počutje posameznika. Namen raziskave je bilo ugotoviti ter pojasniti povezavo med psihološkim dobrim počutjem ter emocionalnim dobrim počutjem na delovnem mestu posameznika. Ugotovili smo, da veliko vlogo v tem procesu predstavlja tudi organizacija na način, kako obravnava svoje zaposlene, kakšne delovne pogoje jim nudi in v kakšni meri se zavzema za izboljšanje dobrega počutja sodelavcev.Ugotovili smo, da je zadovoljen zaposleni bolj motiviran, bolj produktiven, lažje premaguje obremenitve in dobro obvladuje stres.
Ključne besede: pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno dobro počutje, psihološko dobro počutje, dobro počutje na delovnem mestu, zadovoljni zaposleni
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 216; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (775,95 KB)

28.
Ekonomska analiza in tehnološko vrednotenje različnih vrst nastilja pri reji športnih konj
Nuša Kovačič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je ekonomska in tehnološka primerjava 4 različnih vrst nastilja: žagovine, slame, lesnih ostružkov, rezane slame. Raziskava zajema 2 ločena poskusa. Prvi poskus temelji na vsakodnevnem čiščenju boksa, kot je tudi najpogosteje v praksi. Drugi poskus pa temelji na vzdržljivosti nastilja. Vsak od navedenih poskusov je po modelnih kalkulacijah ovrednoten glede na stroške nastilja in stroške dela. Predstavljeni so skupni dnevni, mesečni in letni stroški kot tudi razmerje stroškov (nastilj : delo). Potrebne podatke o velikosti boksov ter višini, obsegu in dolžini konj smo pridobili z merjenjem. Prav tako smo z merjenjem pridobili podatke porabe nastilja in časa. Ugotovili smo, da vsi 4 različni materiali nastilja konjem zagotavljajo udobje, vendar ne pri enaki količini in niso vse vrste nastilja primerne za vse konje. Upoštevati moramo zdravstveno stanje konja, različne anomalije in navade konj.
Ključne besede: konji, nastilj, kalkulacije, stroški, dobro počutje živali
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 166; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

29.
Vpliv dodatka farmatan bco v krmi nesnic pasme prelux-g na proizvodnost in indikatorje dobrega počutja
Monika Javrnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Uporaba naravnih dodatkov h krmi živali se vedno bolj poudarja, zaradi potrošnikov, saj se spreminja njihov odnos do hrane in v ospredje vedno bolj prihaja kakovost. Cilj poskusa je bil ovrednotenje vpliva dodatka Farmatan BCO v krmi nesnic pasme Prelux-G, tako da smo s pomočjo opazovanja živali sledili proizvodnosti, določili obnašanje in ocenili počutje živali. V poskusu smo imeli šest oddelkov, v vsakem po šest nesnic. V treh oddelkih smo nesnicam krmili krmo brez dodatka in v vsak oddelek postavili različno število gred ter v preostalih treh oddelkih smo storili enako, s tem, da smo nesnice krmili s krmo, ki je vsebovala dodatek Farmatan BCO. Pri tem smo spremljali nesnost, fizikalne parametre jajc, konzumacijo krme, telesno maso nesnic in jih opazovali pri izbiri grede in obnašanju od 23. do 34. tedna reje. Ugotovili smo, da dodatek Farmatan BCO delno vpliva na opazovane parametre, vendar v premajhni meri, da bi lahko trdili, da je vzrok v prisotnosti tanina ampak kombinacija obeh vplivov.
Ključne besede: nesnice, tanin, nesnost, analiza jajc, dobro počutje
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 179; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

30.
POČUTJE IN VKLJUČENOST OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM V REDNEM ODDELKU VRTCA: ŠTUDIJA PRIMERA
Jasna Peter, 2019, magistrsko delo

Opis: Otrok z Downovim sindromom je v rednem oddelku javnega vrtca vključen v Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000, 5. člen) se otroku z Downovim sindromom prilagaja organizacija in način izvajanja programa, zagotavlja pa se mu tudi dodatna strokovna pomoč (v oddelku/izven oddelka, in sicer individualno/skupinsko) ter stalni/začasni spremljevalec (Opara, 2015). V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo: otroke s posebnimi potrebami (posebno pozornost namenjamo skupini otrok z Downovim sindromom), izvajanje predšolske vzgoje v javnih vrtcih, pokazatelja kakovosti vzgoje in izobraževanja (dobro počutje in vključenost), Ocenjevalni lestvici vključenosti in dobrega počutja za predšolske otroke (Laevers, 2005 in Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter dejavnike, ki po našem mnenju vplivajo na raven vključenosti in dobrega počutja predšolskih otrok v rednih oddelkih javnega vrtca. V empiričnem delu magistrske naloge prikazujemo kvalitativno raziskavo, ki temelji na študiji primera otroka z Downovim sindromom v rednem oddelku javnega vrtca. S pomočjo Ocenjevalne lestvice vključenosti in dobrega počutja (Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter s pomočjo intervjuvanja vzgojiteljice, izvajalke dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve ter spremljevalke otroka z Downovim sindromom smo pridobili podatke, ki so nam omogočili prikaz in razlago rezultatov opravljene raziskave. Ugotovili smo, da otrok z Downovim sindromom ob podpori vrtca, dodatni strokovni pomoči, prilagoditvah ter stalni spremljevalki izkazuje različne ravni vključenosti in dobrega počutja pri dejavnostih, ki se izvajajo v vrtcu, prav tako smo ugotovili, da se njegova raven funkcioniranja razlikuje po področjih (fina in groba motorika, intelektualne sposobnosti, komunikacija, organizacijske oblike, samostojnost, zaznavanje). Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da vrtec otroku z Downovim sindromom zagotavlja ustrezno strokovno pomoč, podporo in prilagoditve ter mu tako omogoča optimalni razvoj in učenje v okviru njegovih zmožnosti.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, Downov sindrom, študija primera, vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, javni vrtec, dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje in vključenost otrok.
Objavljeno: 15.04.2019; Ogledov: 473; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici