| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA WELLNESS PONUDBE V IZBRANEM HOTELU NA PTUJU
Suzana Poljanec, 2009, diplomsko delo

Opis: Wellness je svetovno turistično gibanje sodobnega časa. Pomeni kakovost življenja in vključuje sestavine zdravega načina življenja. V celovito ponudbo wellnessa morajo biti vključene vse štiri temeljne sestavine - zdrava prehrana, osebna sprostitev, telesne aktivnosti in duševne aktivnosti. V diplomski nalogi sem raziskovala sedanje stanje wellness ponudbe v hotelu Mitra na Ptuju. Glavne ugotovitve raziskave so: • wellness postaja iz dneva v dan vse bolj pomemben segment turizma, saj se zanimanje za wellness storitve povečuje; • gostje dajejo poudarek sprostitvi; • gostje wellness centov so predvsem dobro izobraženi, ki se zavedajo, da je zdravje najvišja vrednota v življenju; • ženske so večje uporabnice wellness storitev; • največkrat uporabljena wellness storitev je masaža; • uporabniki wellness storitev si želijo kakovostne storitve.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: wellness, fizične aktivnosti, osebna sprostitev, duševne aktivnosti, zdrava prehrana, dobro počutje, wellness ponudba v hotelu Mitra.
Objavljeno: 16.12.2009; Ogledov: 2356; Prenosov: 554
.pdf Celotno besedilo (839,85 KB)

2.
DOBRO POČUTJE IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH PRI DELU
Jasmina Paska, 2009, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih raziskovanja dogajanja v podjetjih ugotavljajo, da je človek ključni dejavnik vseh aktivnosti v podjetju. Človeški kapital postaja vse bolj cenjen v ohranjanju konkurenčnosti na globalnem trgu. V podjetju se lahko nezadovoljstvo zaposlenih kaže v izgubi volje za delo, namernem zmanjševanju delovnih naporov, širjenju nezadovoljstva med sodelavci, izostajanje z dela, stavke,… Zato je najboljša strategija podjetja, da odstrani vzroke nezadovoljstva zaposlenih. To je možno le, če vodstvo ugotovi, kakšni so vzroki in katere skupine zaposlenih so jim najbolj izpostavljene. Tako bodo lahko zadovoljni zaposleni sledili svojim ciljem in ciljem podjetja ter pokazali svojo učinkovitost in tako prispevali največ k uspešnosti podjetja. Ključnega pomena za uspešno delo so predvsem medosebni odnosi med zaposlenimi. Da bi se zaposleni dobro počutili na svojem delovnem mestu in bi z veseljem opravljali svoje delo, se morajo razumeti s sodelavci in nadrejenimi, sicer so napeti in komaj čakajo, da zapustijo svoje delovno mesto. Najbolj pomembna lastnost dobrega počutja so vrednote, saj le te ljudi vežejo. Člani neke socialne skupine z med seboj usklajenimi vrednotami se počutijo dobro, saj so jim pomembne enake oziroma podobne stvari. Nekdo daje prednost zabavi, drugi družini, tretji pa zdravju ali kariernemu uspehu. Zato ob sebi potrebujemo ljudi, s katerimi te naše prioritete delimo. Pomembno dejstvo je, da se bomo na delovnem mestu boljše počutili, če bodo naše karierne vrednote usklajene z vrednotami podjetja. Bolj kot se vrednote razlikujejo, težje bomo delali in manj verjetnosti je, da bomo zjutraj odhajali na svoje delovno mesto z nasmehom na ustih in polni energije.
Ključne besede: Ključne besede: pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno blagostanje, psihično blagostanje, model petih velikih faktorjev osebnosti, dimenzije psihičnega blagostanja, teoretske razlage subjektivnega blagostanja, politika in dobro počutje zaposlenih, gospodarski kazalniki in dobro počutje zaposlenih, socialni odnosi, vera, kultura in dobro počutje, dobro počutje pri delu, fizično ter mentalno zdravje zaposlenih, prosti čas in dobro počutje, denar in dobro počutje, podjetje, zadovoljni zapo
Objavljeno: 26.07.2010; Ogledov: 6320; Prenosov: 1641
.pdf Celotno besedilo (735,81 KB)

3.
PRIMERJALNA ANALIZA WELLNESS PONUDBE DVOJE HOTELOV
Maja Planšak, 2009, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu diplomske naloge smo opredelili problem, ki ga bomo raziskali ter namen, cilje in trditve, katere bomo skozi raziskavo skušali doseči. Opredelili smo prav tako predpostavke in omejitve, ki smo jih upoštevali pri raziskavi. V drugem poglavju smo opredelili wellness kot pomembno prvino v hotelski ponudbi, opisali smo kakšna je vloga in pomen wellnessa. Opredelili smo tudi temeljne sestavine wellnessa, katere smo tudi podrobneje opisali. V tretjem poglavju smo predstavili slovenski hotel Vita, njegovo geografsko lego ter ponudbo wellness storitev. V četrtem poglavju smo opisali avstrijski Vitalhotel, kje se nahaja in njegovo ponudbo wellness storitev. V petem poglavju smo se osredotočili na našo raziskavo oziroma na primerjalno analizo ponudbe slovenskega Hotela Vita in avstrijskega Hotela Vital. Tu smo naredili primerjalno analizo na podlagi tabel, kjer smo nazorneje opredelili ponudbo med obema hoteloma ter iz vidnih razlik podali lastne komentarje. V tem poglavju smo prav tako na podlagi lastnih komentarjev in iz razlik med hoteloma podali priporočila za izboljšave.
Ključne besede: wellness, Hotel Vita, Vitalhotel, turizem, dobro počutje, zdravje, terme Dobrna, Parktherme, Bad Radkersburg
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 1822; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (514,10 KB)

4.
USPEŠNO IN UČINKOVITO TIMSKO DELO V POVEZAVI Z DOBRIM POČUTJEM ZAPOSLENIH
Sonja Baltić, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Odkar stoji svet obstajajo spremembe, katere so oblikovane v večini s strani človeka. Vse te spremembe pa nastajajo prav zaradi želje po večjem blagostanju. Človek ne teži le k ugodnemu življenju, temveč si z vsakim doseženim ciljem zastavi novega, ponavadi večjega. Včasih so mislili, da bo za vsako spremembo sledilo obdobje stabilnosti, pa se velikokrat zdi, da se je vse obrnilo prav nasprotno. Tempo življenja se stopnjuje, spremembe se kopičijo, vedno bolj so vidni vplivi masovne globalizacije, ki prinašajo vedno več sprememb in s tem tudi zahtev. Prav zaradi tega se mora mnogo podjetij hitro in učinkovito prilagajati tem spremembam, če želijo obstati na vedno bolj konkurenčnem trgu in se še naprej, ne samo truditi za obstanek, vendar iz dneva v dan razvijati v vseh segmentih svojega delovanja. Da bi nam to uspelo je potrebno združiti sposobnosti, znanja in izkušnje ljudi, ki pa so hkrati pripravljeni delati za določen cilj. Prav zaradi tega prihaja do vedno večje potrebe po timskem delu. V timu lahko člani uporabijo in združijo svoje znanje, izkušnje, sposobnosti, ki so potrebne za boljše, kakovostnejše in učinkovitejše delovanje tima in s tem seveda podjetja. Vedno večji bo poudarek na timskem delu in prav učinkoviti in uspešni timi bodo tisti, ki bodo v prihodnosti botrovali drugim, če bodo želeli biti konkurenčni na trgu. Da lahko dosežemo uspešno in učinkovito timsko delo, pa moramo poskrbeti za človeški faktor, kajti le ta je v središču pozornosti in brez njega tim sploh ne bi obstajal. Ključ dobrega delovanja tima je v vodenju, dobri komunikaciji, medsebojnih odnosih, zmožnosti reševanja problemov, kar pa je vse odvisno od človeka. Zato je zelo pomembno, da skrbimo za subjektivno blagostanje zaposlenih, kajti v njih je naša prihodnost. Oni so tisti, ki bodo kreirali nove ideje, razvijali nove možnosti in s tem konkurirali na trgu. Konkurenčno prednost ne bomo dosegli le z vrhunsko tehnologijo, ampak predvsem z dobro usposobljenim kadrom. Naša prihodnost in prihodnost organizacij temelji na dobrem počutju, ustvarjalnosti in družbeni odgovornosti.
Ključne besede: timsko delo, učinkovito timsko delo, pozitivna psihologija, subjektivno blagostanje, dobro počutje, dobro počutje zaposlenih
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 2608; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (662,18 KB)

5.
USTVARJALNOST IN USTVARJALNO SODELOVANJE SODELAVCEV NA TEMELJU SUBJEKTIVNEGA DOBREGA POČUTJA
Suzana Stoporko, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Brez ustvarjalnosti ni idej, ki bi pripeljale do inovacij, nujnih za preživetje podjetja. Zato pa je pomembna ustvarjalna svoboda. V današnjem času je spodbujanje ustvarjalnosti izrednega pomena, saj zagotavlja obstoj in razvoj podjetij. Za večjo ustvarjalnost zaposlenih je ključnega pomena subjektivno dobro počutje zaposlenih. Diplomski seminar tako obravnava ustvarjalnost, ustvarjalno sodelovanje in subjektivno dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu. Ustvarjalno mišljenje, ki ga spodbuja subjektivno dobro počutje, največkrat poteka v fazah, ki jim pravimo priprava, zorenje, razsvetlitev in preverjanje. Pri iskanju idej si lahko pomagamo z mnogimi tehnikami ustvarjalnega mišljena, ki lahko potekajo skupinsko ali individualno. Vse ideje, ki jih lahko dobimo s tehnikami ustvarjalnega mišljenja, pa niso nujno vedno koristne. Z raziskavo, ki smo jo izvedli v podjetju Impol d.o.o., smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni na delovnem mestu ustvarjalni ter kakšno je subjektivno dobro počutje zaposlenih. Ugotovili smo, da so anketirani zaposleni na delovnem mestu ustvarjalni, da radi oblikujejo nove ideje ter jih predstavijo sodelavcem. Z analizo smo ugotovili, da najbolj spodbuja zanimivost dela ustvarjalnost ter plača in druge materialne oblike nagrajevanja. Lestvica zadovoljstva z življenjem je pokazala, da so zaposleni v povprečju zadovoljni z življenjem. Prav tako smo z analizo raziskave ugotovili, da na delovnem mestu prevladujejo prijetni občutki, neprijetni pa so prisotni redko.
Ključne besede: Ustvarjalnost, ustvarjalno sodelovanje, tehnike ustvarjalnega mišljenja, ustvarjalno mišljenje, subjektivno dobro počutje, pozitivna psihologija.
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 2447; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (451,27 KB)

6.
UGOTAVLJANJE POČUTJA GOVEDI V EKOLOŠKIH REJAH V PRIMERJAVI S KONVENCIONALNIMI
Petra Kamenik, 2011, diplomsko delo

Opis: Dobro počutje in oskrba živali sta najpomembnejši pravili pri reji domačih živali. Zdravje in dobro počutje živali sta osnovna pogoja za kakovost proizvodov in zdravje ljudi. Pri ocenjevanju dobrega počutja smo si pomagali z metodo IURŽ – indeks ustreznosti reje živali, ki nam pomaga pri izbiri najboljšega načina reje živali. Primerjali smo konvencionalno in ekološko rejo živali. Poskušali smo ugotovit, katere so prednosti in slabosti posameznega načina reje. Uporabljena metoda za raziskavo je ocenjevanje po avstrijskem sistemu ANI (Animal Needs Index). Ocene so opravljene iz vseh petih vplivnih področij, pomembnih za dobro počutje živali, in sicer: možnost gibanja, socialni stik, lastnosti tal, osvetlitev, zračenje in hrup ter kakovost oskrbe.
Ključne besede: ANI/dobro počutje/reja krav
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1850; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

7.
OBVLADOVANJE STRESA IN VZPOSTAVLJANJE DOBREGA POČUTJA NA DELOVNEM MESTU
Nataša Mravljak, 2012, magistrsko delo

Opis: Zaradi nenehnega prilagajanja spremembam v delovnem okolju, pospešenega tehnološkega napredka in hitrega tempa življenja je stres naš vsakdanji spremljevalec, ki se mu je nemogoče popolnoma izogniti. Zaradi prevelike pojavnosti stresa na delovnem mestu se organizacije soočajo z nenehnimi težavami, kot so večkratno izostajanje zaposlenih z delovnega mesta, zmanjševanje produktivnosti na delovnem mestu zaradi napak in napačnih odločitev ter fluktuacija zaposlenih. Zaradi vsega naštetega postaja stres zelo resen problem delovnega sveta. Večina vzrokov za stres pri delu izhaja iz delovnega okolja in so posledica delovnih obremenitev, spremenjenih pogojev dela in delovnega okolja, razvijanja kariere, organizacijske klime, kulture ter vloge in odgovornosti zaposlenih na delovnem mestu, medsebojnih odnosov in organizacijskih sprememb. Spretnost obvladovanja in preprečevanja stresnih situacij je eden ključnih dejavnikov ohranjanja uspešnosti pri delu in visoke delovne motivacije. Za obvladovanje stresnih situacij je priporočljiv trojni pristop, sestavljen iz primarnega, sekundarnega in terciarnega nivoja obvladovanja stresa. Znotraj teh nivojev se je mogoče osredotočiti na posameznika, skupino ali organizacijo. Z obvladovanjem stresnih situacij na delovnem mestu se vzpostavlja dobro počutje zaposlenega, saj zdrav, zadovoljen in srečen zaposleni prispeva velik delež k večji produktivnosti organizacije, uspešnosti in nižjim stroškom. Zato morajo organizacije posebno pozornost posvečati zdravju in dobremu počutju zaposlenih. Z raziskavo, ki smo jo opravili na Ministrstvu za okolje in prostor, smo prišli do naslednjih ugotovitev: - zaposleni, ki so bili udeleženi v raziskavi, v povprečju ocenjujejo svoje delo kot zmerno stresno, saj se jih je 42,9 % opredelilo, da so včasih v stresu; - za zaposlene sta najbolj stresogena dejavnika količina dela na delovnem mestu in časovni pritiski ter roki; - zaposleni se v največji meri spoprijemajo s stresom na način, da si določijo prednostne naloge in da delujejo v smeri uresničitve realnejših ciljev; - obstaja dokaj tesna povezanost med dimenzijami obvladovanja stresa in lestvicami dobrega počutja na delovnem mestu - bolj kot zaposleni obvladujejo stres, boljše se počutijo na delovnem mestu; - skoraj ne obstajajo statistično značilne razlike v doživljanju z delom povezanega stresa glede na izbrane socio-demografske spremenljivke (spol, starost in stopnja izobrazbe); - obstajajo minimalne razlike glede na demografske značilnosti, na kakšen način se zaposleni spoprijemajo s stresom na delovnem mestu. Zaposlenim na Ministrstvu za okolje in prostor smo pripravili celovit model za obvladovanje stresnih situacij in vzpostavljanje dobrega počutja na delovnem mestu, kjer smo podali koristne praktične nasvete za obvladovanje stresa, poudarili naloge delodajalcev in pomen vzpodbujanja zdravja za dobro počutje zaposlenih ter opisali štiri učinkovite metode za obvladovanje stresa in vzpostavljanja subjektivnega blagostanja na delovnem mestu, in sicer obvladovanje časa in konfliktov, uravnotežena prehrana in redna telesna dejavnost ter mirno dihanje in sprostitvene tehnike.
Ključne besede: stres, stresorji, obvladovanje stresa, dobro počutje, zdravje, zaposleni, delovno mesto
Objavljeno: 20.02.2013; Ogledov: 1940; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

8.
ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV STORITEV DOBREGA POČUTJA V WELLNESS CENTRU ZALA V NARAVNEM ZDRAVILIŠČU TOPOLŠICA
Romana Slemenšek, 2012, diplomsko delo

Opis: - le 25 % hotelskih gostov obiskuje Wellness center Zala - ne znajo tržiti svojih storitev, predvsem savn za invalide - ni dovolj promocije, saj uporabniki storitev večinoma izvejo za Wellness center Zala preko prijatelja
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: dobro počutje, segmentacija, uporabniki dobrega počutja, zadovoljstvo kupcev, SWOT analiza, analiza ankete
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1475; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

9.
VPLIV PSIHIČNEGA DOBREGA POČUTJA NA TEMELJU ZADOSTNE IN POTREBNE OSEBNE CELOVITOSTI ZAPOSLENEGA NA USPEŠNOST ORGANIZACIJE (rok za oddajo izdelane dok. dis. je 20. 6. 2014)
Simona Šarotar Žižek, 2012, doktorska disertacija

Opis: Osrednji namen raziskave, ki je podlaga pričujočega dela, je razviti, predstaviti in preveriti inovativen model, ki temelji na posamezniku kot zaposlenega, njegovem psihičnem dobrem počutju (PDP) kakor tudi njegovi zadostni in potrebni celovitosti (ZIPOC), ki (posredno) pozitivno vpliva na uspešnost organizacij. Omenjen model temelji na dejstvuda človek poseduje sposobnosti, znanja, spretnosti in osebnostne lastnosti, obenem pa ga zaznamuje motiviranost, volja, vrednote in druga čustva. Na osnovi teh človek skuša uresničevati življenjski smisel med drugim tudi v vlogi zaposlenega. Čeprav delo človeku daje identiteto, samospoštovanje, socialno podporo in materialne nagrade, to ni edina vloga posameznika v življenju; vpet je v več vlog od partnerske, starševske do različnih sorodstvenih, prijateljskih, sosedskih in drugih. Vsaka od teh mu prinaša tudi obveznosti, ki naj bi jih v skladu z uveljavljenimi družbenimi normami uresničeval karseda optimalno. Posameznik, ki predano uresničuje različne življenjske vloge, mora biti kar najbolj celovit - v največji možni meri mora upoštevati vse važno. Da bi bil tega sposoben, mora krepiti svojo ZIPOC s prakso in zavedanjem samega sebe, najprej kot telesnega oz. biološkega/naravnega bitja, ki to uresničuje z aktivnim izvajanjem tehnik za zagotavljanje telesnega ravnovesja (zdrava prehrana, ajurveda, masaža in aromaterapija, sproščanje, tehnike dihanja, fizična aktivnost, upoštevanje biološkega ritma, dopolnilne oblike zdravljenja in drugo). Človek se mora zavedati tudi tega, da je duševno bitje, ki plemeniti čustvovanje, zaznavanje, mišljenje in voljo s tehnikami umetnosti življenja (čustvena inteligenca, življenje v sedanjem trenutku, ne da pozablja na bodočnost, pozitivno mišljenje in drugo). Človek je tudi družbeno bitje, ki kakovostne povezave s soljudmi izgrajuje s tehnikami strokovnega in delovnega razvoja ter družbene integriranosti (vzgoja, izobraževanje, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj v okviru delovne kariere in drugo). V sodobnem času prihaja vedno bolj do izraza, da je človek duhovno bitje, ki hrepeni po samo-aktualizaciji in po življenjskem smislu, kar uresničuje s pomočjo tehnik duhovnega razvoja (duhovna inteligenca, meditacija, mantre, joga, logoterapija, praktični budistični principi za vzpostavitev ravnovesja in drugo). Prav tako se v času, ko čutimo posledice globalne ekonomske krize, v ospredje postavlja tudi dejstvo, da je človek ekonomsko bitje, ki ima občutek, da zadovoljuje svoje materialne potrebe kot oseba, družinski član, sodelavec in pripadnik neke širše skupnosti, ki to uresničuje s tehnikami ekonomske stabilnosti (ustvarjalna in delovna vloga v različnih organizacijah) ipd. Ker človeku za približevanje k zadostni in potrebni celovitosti pogosto zmanjkuje časa, znanje, vednosti in moči, se sooča s stresom, duhovno naveličanostjo, čustveno in psihično praznino,… To pa se posledično odraža v nizkem psihičnem dobrem počutju (PDP), katerega model združuje tri psihološke modele. Nizko psihično dobro počutje posameznikov v vlogi zaposlenih pa negativno vpliva na uspešnost organizacij. Temeljno raziskovalno vprašanje te disertacije je, ali je mogoče oblikovati model za krepitev celovitosti posameznika - zaposlenega, ki bi povečeval njegovo psihično dobro počutje in s tem pozitivno vplival na uspešnost organizacij. Namen doktorske disertacije je bil na osnovi raziskave, kako na povečevanje uspešnosti organizacij vpliva porast psihičnega dobrega počutja, ki izvira iz posameznikove zadostne in potrebne celovitosti, oblikovati model psihičnega dobrega počutja na temelju zadostne in potrebne celovitosti posameznikov. 17 Raziskovalni model je v empiričnem delu raziskave temeljil na več glavnih determinantah, v ozadju katerih pa je vedno človek. Gre za naslednje determinante, ki so obenem tudi naši ključni raziskovalni konstrukti: (i) zadostna in potrebna osebna celovitost (ZIPOC), (ii) psihično dobro počutje (PDP), (iii) samospoštovanje, (iv) man
Ključne besede: Osrednji namen raziskave, ki je podlaga pričujočega dela, je razviti in podati inovativen pogled na človeka, njegovo psihično dobro počutje (PDP) kakor tudi njegovo zadostno in potrebno celovitost (ZIPOC), ki (posredno) pozitivno vpliva na uspešnost organizacij. To spoznanje iz raziskave ne preseneča, saj človek poseduje sposobnosti, znanja, spretnosti in osebnostne lastnosti, obenem pa ga zaznamuje motiviranost, volja, vrednote in druga čustva. Na osnovi teh človek skuša uresničevati življenjs
Objavljeno: 08.03.2013; Ogledov: 3001; Prenosov: 691
.pdf Celotno besedilo (5,73 MB)

10.
POVEZAVA MED DELOVNIM DOHODKOM, GOSPODARSKO RAZVITOSTJO IN DOBRIM POČUTJEM
Marija Palko, 2012, magistrsko delo

Opis: Delovni dohodek pomeni znesek, ki ga prejme posameznik v določenem časovnem obdobju. Lahko je v obliki dohodka iz delovnega razmerja, pokojnin, bonitet ali dohodka dijakov in študentov. Za pojem delovni dohodek se uporabljata tudi besedi osebni dohodek in dohodek iz dela. Delovni dohodek je zelo pomemben element dohodka gospodinjstev in je pomemben del varčevanja in potrošnje vsakega posameznika. Zato si posamezniki želijo zagotoviti čim višji delovni dohodek, da bi imeli dovolj sredstev za udobno in normalno življenje. Prav zaradi tega potrebujejo dohodek, ki je nad pragom revščine. Prerazdeljevanje dohodka vpliva na razlike med bogastvom in revščino. Revščino občutijo tisti posamezniki, kateri imajo dohodek pod pragom revščine, in tudi tiste države, ki so revnejše (npr. Afrika). Pri revščini moramo poznati razliko med absolutno in relativno. Absolutna revščina je tisti minimalni znesek dohodka, ki je pod pragom revščine. Medtem ko je relativna revščina položaj določene skupine definiran in merjen v razmerju z drugimi v enakem okolju, skupnosti ali državi. Kar pomeni, da bo nekdo, ki se uvršča med revne v razviti državi, imel večji dohodek kot tisti, ki se v manj razviti državi uvršča med bogate. Medtem ko so bogati tisti posamezniki, ki imajo vsega preveč. Dobro počutje ima več dimenzij, ki vplivajo na posameznikovo kakovost življenja. Pojma, kot sta kakovost življenja in dobro počutje, se pogosto uporabljata v enakem smislu. Dobro počutje je zelo težko meriti, zato ga uvrstimo v dve veliki skupini, in sicer objektivno ali subjektivno. Objektivno dobro počutje zajema vse vidike človeškega življenja. Medtem ko subjektivno dobro počutje temelji na anketnih vprašanjih o sreči in zadovoljstvu z življenjem. V raziskavi smo anketirali prebivalce mest Ljubljane, Maribora, Murske Sobote in Gradca. Od zajetih 1346 anketirancev je bilo 664 moških in 682 žensk. Anketni vprašalnik smo analizirali posebej glede na spol, starost, izobrazbo, status, velikost gospodinjstva in glede na mesto, v katerem živijo. Pri tem smo ugotovili, da so ženske bolj sočutne do soljudi in da v povprečju zaslužijo manj kot moški.
Ključne besede: delovni dohodek, neenakost porazdelitve dohodka, dobro počutje, gospodarska razvitost.
Objavljeno: 24.10.2012; Ogledov: 3833; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici