| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Davčni vidiki financiranja start-up podjetij v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi državami
Polona Poznič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrske naloge je preučiti davčno neenakost lastniških in dolžniških virov financiranja in vpliv takšne davčne ureditve na razvoj start-up podjetij. Financiranje zgodnjih faz razvoja podjetja se razlikuje od financiranja podjetij v zrelih fazah življenjskega ciklusa, saj imajo start-up podjetja zaradi večje tveganosti otežen dostop do tradicionalnih virov financiranja. Davčni sistemi v večini držav spodbujajo dolžniško financiranje preko odbitka obrestnih odhodkov na prejeto posojilo, medtem ko ne predvidevajo te možnosti tudi za donos na kapital, ki je predmet obdavčitve tako v primeru izplačila kapitalskih dobičkov kot izplačila dividend. Zaradi dvoma v upravičenost takšne davčne obravnave lastniških in dolžniških virov financiranj so nekatere države že uvedle mehanizme, ki delujejo v smeri zagotovitve davčne enakosti. Mehanizmi, ki zmanjšujejo davčno neenakost med dolžniškimi in lastniškimi viri financiranja gredo ali v smeri omejitve odbitka obrestnih odhodkov od davčne osnove (sistem CBIT) ali v smeri uvedbe odbitka za lastniške vire financiranja (sistem ACE) oziroma v smeri kombinacije obeh vrst. Ker so tradicionalni viri financiranj za inovativna start-up podjetja ponavadi težje dostopni, se v zadnjem času pojavljajo različne možnosti nebančnega financiranja preko t.im. platform za množično financiranje in skladov tveganega kapitala. Zaradi relativno novega načina financiranja se tako pravna kot davčna zakonodaja, ki urejata področje alternativnih virov financiranja dopolnjujeta skladno z razvojem teh oblik financiranja.
Ključne besede: start-up podjetje, viri financiranj, obdavčitev dividend, obrestni davčni ščit, davčni odtegljaj, sistem ACE, sistem CBIT, množično financiranje, tvegani kapital
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 1207; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
POLITIKA DIVIDEND IN VPLIV OBJAV O POVIŠANJU DIVIDEND NA CENE DELNIC
Matjaž Mikluš, 2014, magistrsko delo

Opis: Z izbiro politike dividend se menedžment odloči, koliko dobička se bo zadržalo v podjetju za izpeljavo investicijskih in drugih projektov ter koliko dobička bo namenjenega izplačilu delničarjem – lastnikom podjetja. Delničarji lahko povečajo svoje premoženja s (1) povišanjem cene posamezne delnice, ki jo imajo v lasti, in (2) prejemom dividend (tako denarnih kot nedenarnih). Vidimo torej, da je odločitev o izbiri ustrezne politike dividend zelo pomembna, saj ima direkten vpliv na premoženje delničarjev. Glavni cilj vsakega menedžmenta bi naj bilo prav maksimiziranje premoženja delničarjev. Čeprav obstaja veliko različnih teorij politike dividend, to menedžmentu ne olajšuje dela, saj so te teorije med seboj večinoma kontradiktorne. Osnovne tri teorije, teorija nevtralnosti, teorija negativnega vpliva in teorija pozitivnega vpliva, povsem različno opisujejo vpliv izplačevanja dividend na ceno delnice in s tem vrednost podjetja. Številne raziskave, ki so bile izvedene na področju politike dividend, so pripeljale do prav tako številnih izpeljanih teorij politike dividend, ki pa se bolj ali manj navezujejo na osnovne tri teorije. Ena izmed izpeljanih teorij je tudi teorija signaliziranja dividend, ki temelji predvsem na predpostavki asimetrije informacij med vodstvom podjetja in delničarji. Vodstvo podjetja naj bi imelo boljše informacije o sedanjem ter prihodnjem stanju v podjetju in naj bi preko izbire politike dividend te informacije sporočalo delničarjem. Teorijo signaliziranja dividend so, predvsem v zadnjih desetletjih, preučevali mnogi avtorji, ki so večinoma prišli do zaključka, da ima povišanje dividend pozitiven vpliv na ceno delnice in obratno, da zaradi nižanja dividend cena delnice pade. Raziskave so bile izvedene tako na razvitih trgih kot na trgih v razvoju. V pričujočem delu smo prevzeli metodologijo tujih raziskav in v raziskovalnem delu magistrske naloge na slovenskem borznem trgu preverili obstoj teorije signaliziranja dividend. Raziskovali smo vpliv objav povišanja dividend na cene delnic podjetij, ki kotirajo v slovenskem borznem indeksu SBI TOP. Slovenski borzni trg spada med trge v razvoju in je še posebej specifičen zaradi svoje majhnosti ter nelikvidnosti. Naša raziskava, ki je obsegala obdobje med letoma 2008 in 2012, ni pokazala statistično pomembnih porastov cen delnic zaradi povišanja dividend podjetij, kar je pomenilo, da smo zavrnili raziskovalno hipotezo ter s tem obstoj teorije signaliziranja na slovenskem borznem trgu v opazovanem obdobju.
Ključne besede: dividende, politika dividend, teorija signaliziranja dividend, odziv cene delnice, slovenski borzni trg.
Objavljeno: 07.11.2014; Ogledov: 1270; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
POLITIKA DIVIDEND V SLOVENSKIH PODJETJIH PRED IN MED GOSPODARSKO KRIZO
Martina Korez, 2012, diplomsko delo

Opis: V času kapitalizma je bistvenega pomena, kako je delniška družba oblikovana, kakšno boniteto ima na trgu ter kako zaupanje imajo vlagatelji v njeno poslovanje. Med glavne politike, o katerih mora delniška družba odločati, sodi tudi politika dividend. Oblikovanje optimalne oziroma pravilne politike dividend ima za podjetje veliko prioriteto, saj je od nje posredno odvisna višina delnice, ki kotira na borzi vrednostnih papirjev, tržna vrednost podjetja ter ugled podjetja, kot ga vidijo vlagatelji. Proučevana slovenska podjetja, vpisana v sodni register kot delniške družbe, vodijo politiko stabilnih dividend ali politiko stabilne rasti dividend. Želja po čim večjem dobičku in čim višji ceni delnice ter posledično želja po zadovoljnih vlagateljih vodi podjetja do izplačevanja tudi do polovice bilančnega dobička poslovnega leta. S primerjavo podjetij smo ugotovili, da podjetja vodijo podobne politike dividend in da je finančna in gospodarska kriza pri nekaterih podjetjih vplivala na samo politiko dividend in tudi na izplačilo dividende na delnico.
Ključne besede: politika dividend, delnice, izplačilo dividende, politika stabilnih dividend, politika stabilne rasti dividend, slovenska podjetja, primerjava
Objavljeno: 10.12.2012; Ogledov: 1060; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (901,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici