| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Makroekologija : analiza biodiverzitetnih podatkov
Franc Janžekovič, 2023

Opis: Makroekologija, analiza biodiverzitetnih podatkov je univerzitetni učbenik, namenjen usvajanju znanja s področja ved o biotski pestrosti. Vsebina obsega vsa področja biodiverzitete, s katero se srečuje sodobna biološka, ekološka in naravovarstvena stroka. Predstavljena je metodologija raziskovanja v biodiverziteti, ki sledi konceptu razdelitve biodiverzitete na tri vidike: na vrstno, funkcionalno in filogenetsko diverziteto. Pri vrstni in funkcionalni diverziteti so predstavljene cenilke bogastva in pestrosti ter metode ocenjevanja vrstnega bogastva. Predstavljen je prostorski koncept diverzitete s cenilkami alfa, beta, gama in zeta diverzitete. Filogenetska diverziteta obsega vsebine filogenetskih rekonstrukcij na morfoloških in genetskih znakih. Predstavljene so cenilke filogenetske pestrosti, taksonomske diverzitete in analiza filogenetskega signala. Vsebina analize ekoloških združb obsega Q in R pristop vrednotenja in izračuna cenilk, s katerimi raziskujemo odnose med združbami. Obravnavani so biodiverzitetni vzorci in procesi v prostoru in času: odnos med diverziteto in velikostjo območja, odnos med diverziteto in geografsko širino, odnos med diverziteto in nadmorsko višino in odziv diverzitete vzdolž ekoloških gradientov. Metodologija morfometričnih analiz vsebuje tradicionalni pristop in pristop z geometrijsko morfometrijo za namen taksonomskih analiz in analiziranja fenotipske plastičnosti. Predstavljene so splošne metodološke vsebine, ki segajo na področje vzorčenja in izvajanju monitoringa, ter vsebina o regresijah in statističnem sklepanju, pomembne za proučevanje biodiverzitete.
Ključne besede: makroekologija, biodiverziteta, genetska diverziteta, vrstna diverziteta, funkcionalna diverziteta
Objavljeno v DKUM: 13.04.2023; Ogledov: 474; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (38,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Potencial širjenja tigrastega komarja, Aedes albopictus (Diptera: Culicidae), invazivne vrste v Sloveniji
Katja Kalan, 2018, doktorska disertacija

Opis: Tigrasti komar, Aedes albopictus (Skuse, 1895), je invazivna tujerodna vrsta komarjev, ki je v Sloveniji prisotna že 16 let. Zaradi svojega hitrega širjenja, sposobnosti izkoraiščanja umetnih vodnih habitatov za svoj razvoj, nadležnosti za prebivalstvo ter predvsem nevarnosti prenosa različnih zoonoz ima izjemen pomen za javno zdravje. Namen doktorske disertacije je bil določiti razširjenost tigrastega komarja v celotni državi ter preučiti njegovo potencialno razširjenost v bližnji prihodnosti. Popisi komarjev so temeljili na iskanju ličink v različnih vodnih habitatih. Komarje smo do vrste določili na podlagi morfoloških znakov ter s pomočjo DNA (deoksiribonukleinska kislina) črtnih kod. V dveh letih vzorčenja smo ugotovili stabilno populacijo tigrastega komarja na Primorskem, v Ljubljani in širši okolici ter na Dolenjskem. Ob popisu tigrastega komarja smo naleteli še na dve invazivni vrsti, japonskega komarja, Ae. japonicus japonicus, ter korejskega komarja, Ae. koreicus. Zaradi hitro rastoče populacije, pomena za javno zdravje ter nejasnih ekspanzijskih mehanizmov japonskega komarja v Evropi smo dodatno opravili populacijsko študijo te vrste na osnovi genetskih markerjev. Genotipizirali smo sedem mikrosatelitnih lokusov na reprezentativnem številu vzorcev in obenem sekvenirali del njihovega mitohondrijskega gena za nikotin-dehidrogenazo; NAD4. Rezultati so pokazali, da so populacije v Sloveniji najbolj podobne populacijam, ki naseljujo območje Nemčije. S to raziskavo smo dokazali, da sta populaciji tigrastega in japonskega komarja simpatrični na velikem delu Slovenije. Na podlagi zbranih podatkov o njuni razširjenosti, različnih kombinacij bioklimatskih spremenljivk iz dveh baz, WorldClim in CHELSA, in nadmorske višine smo v računalniškem programu MaxEnt izdelali različne modele potencialne razširjenosti za obe vrsti. Najboljši modeli so bili izbrani na podlagi AIC in AUC vrednosti. Kot primernejši za napovedi razširjenost obeh vrst se izkazali modeli s spremenljivkami iz baze CHELSA, kar smo potrdili tudi s terenskimi podatki. Tigrati komar lahko po napovedih modelov potencialno naseli še območje v severovzhodni Sloveniji, zato bi morali v prihodnosti temu nameniti pozornost, da bi preprečili naselitev in ustalitev vrste. Populacija japonskega komarja se je v primerjavi s tigrastim komarjem v času vzorčenja razširila na večino države, kar so predvedili tudi izdelani modeli. S študijo smo potrdili, da so modeli uporabno orodje za predvidevanje razširjenosti invazivnih vrst komarjev in bi jih lahko uporabili za preprečevanje širjenja invazivnih komarjev v prihodnosti v drugih državah s podobnimi bioklimatskimi pogoji.
Ključne besede: tigrasti komar, japonski komar, korejski komar, Slovenija, modeliranje razširjenosti, MaxEnt, CHELSA, WorldClim, sistem črtnih kod DNA, genetska diverziteta
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 1952; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (11,70 MB)

3.
Diskurzni konstukt medkulturnih razmerij na primeru nemških Avstralcev
Mario Tavčar, 2017, magistrsko delo

Opis: To magistrsko delo obravnava diskurzne in kulturne vezi med Nemci in Avstralci ter predstavlja analizo številnih raznolikih medkulturnih vidikov kultur v stiku, ki temeljijo na analizi konkretnih člankov in na literaturi. V teoretičnem delu je predstavljen, pojasnjen in povezan teoretični okvir, ki je pomemben za empirični del te teze. Poleg tega se teoretični del osredotoča na konkretne kulturne koncepte, kot so imigracija, kulturna distanca, kulturni šok in kulturna diverziteta, s katerimi poskuša prikazati podobo kulturnih stikov med obema narodoma, ki jo nadalje dopolnjujejo teoretični pojmi integracije/adaptacija, faze prilagajanja in ji nazadnje sledi pojem medkulturnega dialoga, ki predstavlja in zaključuje teoretični okvir te naloge. izrecno izbran teoretični okvir, ki je bistvenega pomena za empirični del naloge. Glavna hipoteza vključuje številne cilje, ki jih poskuša smiselno razložiti z uporabo teoretičnih opažanj, verodostojnih člankov in primerne literature v naslednjem empiričnem delu. Z analizo je preverjana hipoteza, da je Avstralija za imigrante z nemško govorečih področij ugodni cilj za emigracijo oz. ali se v njej počutijo dobrodošli. Naloga si tako prizadeva prikazati trenutne razmere, ki obstajajo med Nemci in Avstralci, tako da ponazarja, kako deluje nemška kultura v Avstraliji in razkriva njen jezikovni status. Naloga ponuja tudi širši kontekst, saj predstavi zgodovinski pregled nemškega priseljevanja. Empirični del sestavlja konkretna in specifična diskurzna analiza 10 člankov, ki ji sledi podrobna razlaga ter temeljit zaključek. Namen analize, ki temelji na teoretičnih konceptih iz teoretskega dela, je dokazati oz. odkloniti osrednjo hipotezo. Rezultati analize kažejo, da je osrednja hipoteza naloge v glavnem potrjena.
Ključne besede: Imigracija, integracija, medkulturni dialog, kulturna diverziteta, diskurzna analiza, Nemci v Avstraliji, Avstralci v Nemčiji
Objavljeno v DKUM: 11.10.2017; Ogledov: 1478; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

4.
Vrstna pestrost gozdnih sestojev vzhodnega in zahodnega dela Mariborskega otoka
Tamara Karlo, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil primerjati vrstno pestrost lesnatih in zelnatih vrst dveh gozdnih sestojev, ki se nahajata na Mariborskem otoku. Star gozd in mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije smo v letih 2011, 2012 in 2013 primerjali s pomočjo indeksov za kvantificiranje vrstne pestrosti in s pomočjo ovrednotenja značilnosti vrstne sestave, kot aspektom kvalitete združbe. Star gozd pripada ilirsko kolinskemu nevtrofilnemu bukovemu gozdu, mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije pa predstavlja ilirski gozd gradna in belega gabra. V mlajšem sestoju je bila predvsem na račun gozdnih grmovnih vrst in pojavljanja posameznih dreves opažena večja vrstna pestrost lesnatih rastlin kot v starem gozdu. Nasprotno pa je bila vrstna pestrost zelnatih vrst podrasti večja v starem gozdu. Približno polovica (53 %) od vseh opazovanih zelnatih vrst podrasti je bila prisotna v obeh sestojih. Za mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije je značilnih le 6 % vrst, ki jih najdemo izključno tu, v primerjavi s starim gozdom, na katerega je vezanih 41 % vrst. Abundanca geofitov, ilirskih vrst ter ranljive vrste pasji zob (Erythronium dens-canis) je bila višja v starem gozdu. Pri popisu zelnatih vrst podrasti smo sledili še spremembam v pojavljanju in številčnosti vrst skozi celotno vegetacijsko obdobje, od zgodnje pomladi do jeseni, z namenom ugotoviti, v katerem letnem času je vrstna pestrost največja in kateri popisi so najbolj reprezentativni. V obeh gozdnih sestojih je bila največja pestrost zabeležena poleti, kar pomeni, da je za reprezentativno oceno vrstne pestrosti sestojev najprimernejši poletni čas. Po prvem letu opazovanj se nam je po močnih padavinah v jesenskem času, ki so povzročile poplavo na Mariborskem otoku, ponudila priložnost, da ocenimo, ali ima sestoj z vrstno bogatejšo podrastjo večje zmogljivosti za spopadanje z naravnimi motnjami v obliki poplave kot sestoj z vrstno revnejšo podrastjo. Poplava ni imela vpliva na drevesne vrste, medtem ko je nanos naplavljenega peska spomladi onemogočil izraščanje večine spomladanskih geofitov. V obeh sestojih je poplava zmanjšala abundanco zelnatih vrst podrasti, vendar v mlajšem sestoju veliko izraziteje (80% manj popisanih osebkov). Absolutna vrstna pestrost v obeh sestojih se je povečala, na račun na novo popisanih vrst. Z izsledki naše raziskave lahko zaključimo, da je učinek poplave povezan s številom vrst in vrstno pestrostjo zelnatih vrst podrasti pred poplavo, ki sta vplivala na sposobnost gozdnih sestojev, da se obnovijo po poplavi. Star gozd je zaradi večje vrstne pestrosti zelnatih vrst podrasti in večje poravnanosti lesnatih vrst stabilnejši – odpornejši na spopadanje z naravnimi motnjami v obliki poplave kot mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije z manjšo vrstno pestrostjo zelnatih vrst podrasti in nižjo poravnanostjo lesnatih vrst.
Ključne besede: rečni otok, Drava, vrstna pestrost, biodiverziteta, β-diverziteta, poplava
Objavljeno v DKUM: 15.02.2016; Ogledov: 2089; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

5.
PRAVNA ANALIZA V ZADEVI c-59/11(NADZOR NAD SEMENI)
Marjetka Uršič, 2013, diplomsko delo

Opis: Področje trženja semenskega materiala je urejeno z uredbami in direktivami. Skozi primer C 59/11 in načela prava varstva okolja v diplomski nalogi analiziram zanimivejše segmente področja, njihov vpliv na kmetijski sektor ter posredno hrano ljudi in krmo živali. Združenje Kokopelli je nevladna organizacija, ki se ukvarja s trženjem semen starih sort zelenjadnic. Družba Graines Baumaux SAS je zoper združenje vložila tožbo zaradi nelojalne konkurence, ker je ugotovila, da 461 sort zelenjadnic v njihovi ponudbi ni sprejetih v skupne kataloge. Na prvi stopnji je francosko sodišče dosodilo odškodnino Graines Baumaux SAS. Kokopelli je zoper sodbo vložil pritožbo. Cour d’appel Nancy je prekinilo postopek in postavilo vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije. Vprašanje se je nanašalo na veljavnost direktiv o trženju zelenjadnic glede na to, da predpisujeta omejitve glede pridelave in trženja semena starih sort. V evropskem prostoru se goji vedno manj sort. Stare sorte izginjajo, medtem ko prevladujejo sorte, ki so komercialno zanimivejše. Omejitve pridelave in trženja starih sort na eni strani ter porast števila patentiranih sort, transgenih rastlin na drugi prispevajo k zmanjšanju biotske diverzitete ter posredno k potencialnemu pomanjkanju sort, prilagojenih posebnim razmeram, in omejevanju izbire potrošnika kmetijskih izdelkov na trgu.
Ključne besede: Direktiva 2002/55/ES, Direktiva 2009/145/ES, skupni katalogi, biotska diverziteta, patentiranje semen, gensko spremenjene rastline, varovanje okolja.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2014; Ogledov: 1915; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (673,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.45 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici