| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČENKA Z DISLEKSIJO V OSNOVNI ŠOLI
Andreja Jožica Butala, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi, z naslovom Učenka z disleksijo v osnovni šoli, so v teoretičnem delu predstavljeni otroci z učnimi težavami, in učne težave nasploh. Pozornost je osredotočena tudi v to, kako ugotavljamo motnje branja in pisanja ter znaki, ki kažejo na to. Ob tem je predstavljena tudi pomoč, ki jo lahko starši ali strokovni delavci nudijo otroku z tovrstnimi težavami in vaje za učence z motnjami branja in pisanja. Posebej izpostavljamo disleksijo kot motnjo. V praktičnem prikazu operativnega dela z deklico, ki ima težje izražene motnje branja in pisanja, je predstavljena dokumentacija učenke in postopek usmerjanja z izdajo odločbe. Izveden je preizkus slušne diskriminacije, slušnega zavedanja, izvedeni nareki za učenca z disleksijo, analiza razumevanja branja ter izveden test motenj branja in pisanja.
Ključne besede: Ključne besede: Učne težave, disleksija, sodelovanje s strokovnjaki, individualiziran program, Test motenj branja in pisanja.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 4881; Prenosov: 1677
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

2.
DISLEKSIJA PRI POUKU SLOVENŠČINE
Adrijana Ciglar, 2012, diplomsko delo

Opis: Disleksija je izraz, ki označuje motnje branja in pisanja. V slovenskem prostoru se vedno bolj uveljavlja ter nadomešča izraz legastenija. Disleksija ne pomeni samo težav na področju branja in pisanja, temveč gre za niz simptomov, ki se pojavljajo pri približno desetih odstotkih otrok, ki so povprečno ali nadpovprečno inteligentni. Motnjam pri branju in pisanju so pridruženi pomanjkanje pozornosti, slaba jezikovna razvitost, motnje v doživljanju časa in prostora ter slabo pomnjenje zaporedij. Motnjo je včasih težko prepoznati, saj vsak dislektik nosi edinstven niz simptomov. Sposobnosti človeka z disleksijo, ki privedejo do motenj branja in pisanja, po drugi strani pomenijo nadarjenost. Lahko so nadarjeni športniki, so ustvarjalni in inovativni, nadarjenost pa se kaže tudi v odličnem vizualnem predstavljanju. Nekateri, na žalost, nikoli ne odkrijejo svojih talentov, ne vedo za svoje prednosti, zato svojih potencialov ne izkoristijo in imajo zato slabe izkušnje. Prav zaradi tega je izjemno pomembno, da otroka s takšnimi sposobnostmi pravočasno zaznamo, mu pomagamo pri usvajanju veščine branja in odpravljanju učnih primanjkljajev, hkrati pa spodbujamo njegove darove.
Ključne besede: disleksija, vloga učitelja, priprava gradiv, bralne strategije, zagotavljanje podpore.
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1683; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (980,79 KB)

3.
Obravnava disleksije pri učencih v osnovi šoli
Tanja Furek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Obravnava disleksije pri učencih v osnovni šoli smo v teoretičnem delu obravnavali učence z učnimi težavami, predvsem smo se osredotočili na specifične učne težave in primanjkljaje. Pregledali smo tudi zakonodajo, ki se nanaša na otroke s posebnimi potrebami. Razložili smo pojem disleksije, vzroke disleksije in njene značilnosti. Zanimalo nas je, kako lahko ugotovimo disleksijo in predvsem, kako lahko učencem z disleksijo v osnovni šoli pomagamo. Zanimali so nas načini in stopnje pomoči otrokom s posebnimi potrebami. Razložili smo, kakšne so vloge posameznih strokovnih delavcev, kot so učitelji, razredniki, svetovalni delavci in specialni pedagogi. Dotaknili smo se tudi pozitivnih strani oziroma prednosti disleksije. Predvsem pa smo se osredotočili na težave, ki jih imajo učenci z disleksijo pri pouku slovenščine. Zanimale so nas prilagoditve, ki bi jih naj učitelji upoštevali pri teh učencih. V empiričnem delu smo zato intervjuvali tri učiteljice slovenščine, dve specialni pedagoginji, mamo dislektika in otroka z disleksijo. Analizirali smo podatke o številu učencev s posebnimi potrebami iz zadnjega desetletja. S podatki, ki smo jih pridobili z intervjuji, smo preverili zastavljene hipoteze. Pripravili smo tudi prilagoditev preverjanja znanja iz slovenščine za učenca z disleksijo. V diplomskem delu smo prišli do naslednjih ugotovitev: Ugotovili smo, da je disleksija nevrološka motnja, da možgani dislektika delujejo drugače, kot možgani ostalih ljudi. Zaradi tega drugačnega načina razmišljanja imajo ti učenci na nekaterih področjih učenja primanjkljaje, na drugih pa so lahko zelo uspešni. Težave se pojavljajo predvsem na področju branja in pisanja. Disleksije torej ne gre zamenjevati z lenobo. Ugotovili smo, da največkrat disleksijo pri učencih odkrijejo učitelji. Učitelj je namreč tisti, ki je z učencem v vsakodnevnem stiku in zato lahko presodi, kdaj gre za specifično učno težavo pri učencu in kdaj samo za neutrjeno snov. Ugotovili smo, da je disleksija specifična učna težava, ki zahteva dolgoročno pomoč in prilagoditve, zato je načeloma treba sprožiti postopek o usmeritvi. Učencu z disleksijo, zaradi katere si je pridobil odločbo, pripadajo individualne ure z učiteljem in s specialnim pedagogom. Učitelji so dolžni upoštevati prilagoditve, zapisane v strokovnem mnenju in odločbi. Gre za prilagoditve pouka in prilagoditve preverjanja in ocenjevanja. Ključno funkcijo pri pomoči učencem z disleksijo imajo specialni pedagogi. Ugotovili smo, da lahko učenec z disleksijo ob ustreznih prilagoditvah, pomoči in podpori težave uspešno kompenzira ter dosega enake uspehe kot ostali učenci, za kar pa je treba vložiti več dela in truda tako s strani učenca kot s strani učitelja, specialnega pedagoga in staršev. Za otrokov napredek in uspeh je zelo pomembno, da vsi našteti med seboj dobro sodelujejo.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, disleksija, postopek o usmeritvi, odločba, disleksija pri pouku slovenščine, specialni pedagog.
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 2037; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (6,18 MB)

4.
Priredbe leposlovja za otroke z motnjami sluha in govorno-jezikovnimi motnjami
Nika Vizjak, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Priredbe leposlovja za otroke z motnjami sluha in govorno-jezikovnimi motnjami so obravnavane priredbe proznih literarnih besedil v laže berljive oblike, namenjene skupini oseb s posebnimi potrebami na področju sluha, govora in jezika. V prvem delu so opisane motnje in težave, ki se osebam s temi motnjami pojavljajo pri branju literarnih besedil, ter zakonske podlage za njihovo izobraževanje. Sledi pregled v Sloveniji izdanih besedil, ki so prirejena oziroma primerna za obravnavano populacijo otrok. V sklopu študije primera so predstavljeni rezultati ankete, izvedene med učitelji, ki poučujejo slovenščino v ustanovah, ki se ukvarjajo s to populacijo. Predstavljeno je tudi nekaj internega gradiva, ki nastaja v teh ustanovah. Prav tako so opisani rezultati opazovanja učencev z motnjami sluha in z govorno-jezikovnimi motnjami pri urah književnosti, ki se je izvajalo na Centru za sluh in govor Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da so obstoječe priredbe dobre, vendar jih je premalo, da je v zadnjih letih izšlo veliko avtorskih besedil, namenjenih otrokom z disleksijo, da so učitelji primorani sami prirejati besedila, da se učenci na prirejena besedila bolje odzivajo ter da priredbe pozitivno vplivajo na motivacijo učencev za branje. Zato bi bilo smiselno, da se v prihodnje priredi še več besedil, ki bi ustrezala specialnodidaktičnim in literarnoestetskim kriterijem.
Ključne besede: priredbe, mladinska književnost, gluhi, govorno-jezikovne motnje, disleksija
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 691; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

5.
NUDENJE INDIVIDUALNE POMOČI DIJAKINJI S POSEBNIMI POTREBAMI V DIJAŠEM DOMU
Tadeja Kocmut, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom NUDENJE INDIVIDUALNE POMOČI DIJAKINJI S POSEBNIMI POTREBAMI V DIJAŠKEM DOMU je empirično magistrsko delo. Namen dela je analiza študije primera izvajanja in spremljanja prostovoljne dodatne strokovne pomoči za dijakinjo s posebnimi potrebami, ki obiskuje 3. letnik srednje poklicne šole. Pri raziskovanju so bile uporabljene metode študije primera, vprašalnik v obliki ocenjevalne lestvice in opazovalno-praktična metoda raziskovanja. Ugotovljeno je bilo, da je dijakinja komunikativna le v določenih družbenih okoljih ter da ima težave z izražanjem čustev in vživljanjem v čustva drugih. Pri ozaveščanju socialne komunikacije in interakcije je bila uporabljena strategija pogovora in modifikacija iracionalnih prepričanj. Izkazalo se je, da ima dijakinja težave pri načrtovanju svojih dejavnosti in časa, kar jo ovira pri izpolnjevanju šolskih obveznosti. Kot najboljši pristop se je izkazal tutor ali svetovalec, ki usmerja njeno delo v postavljanje prioritet. Raziskava je pokazala še, da dijakinja le včasih bere z razumevanjem in malokrat bere tekoče, večinoma pa se izogiba pisanju in se raje izraža ustno. Pri delu vedno potrebuje dodatno razlago in navodila, ob tem pa skoraj vedno tudi konkretne ponazoritve. Na področju disleksije so se kot najbolj učinkovite strategije izkazale strategija glasnega branja, metoda Vem – Želim izvedeti – Sem se naučil, strategija za razumevanje bistva, Paukova strategija ter strategija miselnega vzorca. Dijakinja je z uporabo ustreznih metod, didaktičnih pristopov in strategij dela izboljšala učni uspeh, napredovala na socialnem in učnem področju ter ob pomoči nekoliko izboljšala sposobnost organizacije in razporejanja časa.
Ključne besede: dodatna strokovna pomoč, disleksija, Aspergerjev sindrom, dijaški dom.
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 770; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

6.
Kako približati šolsko knjižnico otrokom z disleksijo
Breda Bizjak, 2012, strokovni članek

Opis: V prispevku so na kratko predstavljeni disleksija in vzroki za njen pojav. Podane so težave oseb z disleksijo. Ena največjih je branje in pri izboljšanju kakovosti bralne pismenosti lahko odigrajo pomembno vlogo knjižnice, še posebej šolske. Predstavljene so mednarodne smernice za knjižnične storitve za osebe z disleksijo. Prikazan je pomen šolskega knjižničarja kot posrednika med otrokom z disleksijo in knjigo. Spodbuden in ustrežljiv odnos šolskega knjižničarja do otrok z disleksijo veliko prispeva k uspešnosti le-teh. Pozornost je osredotočena tudi na šolsko knjižnico kot prostor in pomagala v njej, da se otroci z disleksijo lažje znajdejo v samem prostoru. Zelo pomembno je, da so napisano gradivo oziroma knjige oblikovane tako, da otrokom z disleksijo omogočajo več časa za njihovo razumevanje. Izbira primernih knjig za otroke z disleksijo veliko prispeva k njihovi pozitivni samopodobi.
Ključne besede: šolske knjižnice, šolski knjižničarji, disleksija, otroci, branje, bralna pismenost
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 191; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (150,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Disleksija in likovna umetnost
Leon Ravlan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu poizkušamo poiskati povezavo med disleksijo in likovno umetnostjo. Opišemo znake disleksije, njene značilnosti in predstavimo nekaj umetnikov s statusom disleksika (Leonardo da Vinci, Pablo Picasso, Auguste Rodin, Andy Warhol in Robert Rauschenberg) ter doprinos njihovega razmišljanja za svet likovne umetnosti in njihovih del za razumevanje disleksije. V nadaljevanju je predstavljenih še nekaj likovnih del, ki se nanašajo na t. i. besedno umetnost (word art) ter lastno delo na temo disleksije. Mnogo avtorjev, umetnikov in psihologov se strinja, da je zgodnje odkritje disleksije velikega pomena za otrokov razvoj in napredek (Clancy, Davis & Braunn, Krajnc, Kruh, Medved, Mihelič). Disleksija ni odvisna od okolja in osebnostnih ter fizičnih lastnosti, saj ne razlikuje med otroci, odraslimi in ostarelimi, manifestira pa se v raznovrstnih težavah, ki jih osebe z disleksijo izkušajo, npr. v oteženem sledenju toka misli. Medtem ko ima večina ljudi bolj razvito levo možgansko hemisfero, je pri osebah z disleksijo, ravno nasprotno, najbolj izrazita desna hemisfera, ki je odgovorna za ustvarjalnost in umetniško izražanje. Ravno zato so osebe z disleksijo zelo kreativne, ko pa se takšni umetniki specializirajo za določeno področje, pa svoje zmožnosti razvijejo do nadpovprečne razsežnosti. Magistrsko delo temelji na delih več avtorjev, med njimi domačih: Marija Kavkler, Jure Mikuž in Polona Tratnik; ter tujih: Ronald Dell Davis, Maurice Merleau-Ponty, Claire Bishop idr. Magistrsko delo je tako zasnovano na teoretičnih besedilih naštetih avtorjev, ki delujejo na področju (likovne) umetnosti ali na področju (specialne) pedagogike, tem pa se pridružujejo številni drugi teoretiki, umetniki in drugi, ki se tako ali drugače navezujejo na dano tematiko. Posluževali smo se znanstvenih publikacij oz. monografij, znanstvenih člankov, intervjujev, spletnih virov in šolskih učbenikov. S pomočjo slednjih bomo poskušali potrditi oz. ovreči naša raziskovalna vprašanja, predpostavke oz. hipoteze.
Ključne besede: Branje, disleksija, likovna umetnost, zaznavanje, zrcalna podoba
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 505; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici