| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OBVEZNO PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
Maja Dretnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavano vprašanje obveznega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na tiste starejše delavce, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Na tem mestu pa se odpre pomembno vprašanje, ali je tak institut sprejemljiv v posameznih nacionalnih pravih ali morebiti ne predstavlja diskriminacije na podlagi starosti in na podlagi spola. Republika Slovenija takega instituta, razen za določene kategorije delavcev, ni poznala in je delavec lahko nadaljeval z opravljanjem dela tudi po tem, ko je dopolnil pogoje za upokojitev. Letos pa je Državni zbor sprejel poseben zakon, ki spreminja in dopolnjuje določbe različnih zakonov, njegov namen pa je rast in vzpostavitev dolgoročnega razvoja Republike Slovenije. V ta zakon je uvedel tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi vsem javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Države v svojih nacionalnih predpisih lahko zakonsko uredijo obvezno prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nekatere posebne kategorije delavcev, vendar mora biti taka ureditev jasna, določna in ne sme biti neutemeljeno diskriminatorna. Tudi Sodišče EU je zavzelo stališče, da je tak ukrep upravičen, če gre za sorazmerno sredstvo za dosego legitimnega cilja socialne politike, povezane s politiko zaposlovanja in trga dela. Načini uresničevanja ciljev zaposlitvene politike in delovnega trga pa morajo biti v splošnem javnem interesu, razumni, nujni in sorazmerni. Tak ukrep bi sicer pripomogel k večji zaposljivosti mladih, saj bi se sprostilo kar nekaj delovnih mest. Kljub temu pa menim, da je tak ukrep diskriminatoren do starejših delavcev, ki želijo delati dlje od predvidene upokojitvene starosti in si v tej finančni krizi izboljšati svoje gmotno stanje. Prav tako pa tak ukrep ni v skladu z aktualnimi cilji sedanje socialne politike in napovedane reforme pokojninskega sistema, katere namen je povišanje upokojitvene starosti.
Keywords: obvezno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, obvezna upokojitev, diskriminacija na podlagi starosti, starejši delavci, Zakon o uravnoteženju javnih financ.
Published: 06.02.2013; Views: 1438; Downloads: 126
.pdf Full text (1,04 MB)

2.
RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI V ORGANIZACIJI
Mateja Šerbinek, 2014, master's thesis

Abstract: Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v organizaciji je zelo zahtevno. Vodstvo mora vključevati veliko različnih dejavnikov za uspešno upravljanje te ciljne skupine. Zaradi nizke stopnje rodnosti se prebivalstvo hitro stara. To prinaša tudi probleme, povezane z zaposlovanjem starejših ljudi. Ko enkrat izgubijo delo, jih je težko ponovno vpeljati na trg dela. Delodajalci morajo skrbeti, da starejši zaposleni čim dlje ostanejo v organizaciji, saj so njihovo znanje in izkušnje bogat vir informacij za druge zaposlene. Starejši zaposleni se soočajo z veliki problemi. Z leti se slabša njihova delovna sposobnost in velikokrat se začnejo težave, povezane z zdravjem. V času poslovne kariere je zato treba vlagati v preventivo na področju zdravja in ustreznih delovnih pogojih. Magistrsko delo z naslovom Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v organizaciji je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu raziskujemo mnenja različnih avtorjev s področja človeških virov in delovne sposobnosti starejših zaposlenih. Podrobneje proučujemo upravljanje starosti in diskriminacijo starejših zaposlenih. Predstavljamo tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja za obstoj in razvoj družbe. V empiričnem delu dajemo poudarek starejšim zaposlenim na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije – Območna enota Maribor. Najprej predstavljamo organizacijo in kasneje še dobljene podatke. Zanimata nas položaj in ravnanje vodstva s starejšimi zaposlenimi v organizaciji.
Keywords: upravljanje starosti, starejši zaposleni, diskriminacija starejših zaposlenih, medgeneracijsko sodelovanje
Published: 15.10.2014; Views: 1182; Downloads: 451
.pdf Full text (1,74 MB)

3.
Kako zadržati starejše delavce na trgu dela
Andreja Hojnik Šlamberger, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi obravnavam problematiko staranja prebivalstva v Evropi, ki predstavlja problem zaradi potrebe po daljši delovni aktivnosti starejših ter hkrati z možnostjo povečanja njihove zaposljivosti in njihove čim daljše ohranitve na trgu dela. Starajoče se prebivalstvo današnji družbi predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov na eni strani in hkrati priložnosti na drugi strani. Zato je ključnega pomena spoznati značilne lastnosti starejših delavcev ter jim temu primerno omogočiti varno in stimulativno delovno okolje, v katerem bodo, ob izkoriščanju svojih delovnih potencialov, lahko veliko prispevali v delovni proces. Hkrati pa jim je potrebno, zaradi njihovih lastnosti, zagotavljati enakopravno obravnavanje (pred zaposlitvijo, v času zaposlitve in v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi), v primerjavi z ostalimi zaposlenimi, da ne bi bili podvrženi diskriminaciji. Ker je diskriminacija starejših delavcev problem, ki v Evropi traja že dlje časa, je bilo skozi zgodovino razvoja demokracije sprejetih veliko število mednarodnih pravnih dokumentov, katerih cilj je odpravljanje diskriminacije in zagotavljanje enakopravnosti pri tej skupini oseb. Posledice demografskih sprememb in nizke stopnje zaposlenosti starejših se zaveda Evropa in tudi Slovenija, zaradi česar je bilo potrebno že v preteklosti sprejeti ustrezne ukrepe in politike v zvezi s staranjem prebivalstva. V ta namen je bila sprejeta Lizbonska strategija, katere cilja, ki jih je bilo potrebno uresničit do leta 2010, sta med drugim bila višja aktivnost starejših in dvig povprečne starosti umika iz trga dela v državah članicah Evropske unije. Nato je sledila nova strategija »Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast«, katere cilj je do leta 2020 doseči 75 odstotno stopnjo zaposlenosti žensk in moških v starosti med 20 in 64 let, tudi z večjo zaposljivostjo starejših. Daljša aktivnost starejših delavcev na trgu dela se lahko zagotovi z učinkovitim konceptom aktivnega staranja, kjer je poudarek predvsem na izobraževanju in usposabljanju, poleg tega pa se lahko daljša delovna aktivnost starejših delavcev zagotovi tudi s t.i. fleksibilnimi oblikami zaposlitve, ki starejšim delavcem omogoča ohranitev zaposlitve oziroma zmanjša stopnjo njihove odvisnosti od sistema socialnega zavarovanja, v primeru njihove izključitve s trga dela. Ker je brezposelnost eden resnejših problemov v Evropi, predvsem brezposelnost starejših delavcev, je potrebno zagotoviti tudi ustrezno socialno zavarovanje, ki omogoča kontinuiteto dohodka oziroma ustrezno raven dohodkovne varnosti osebe v času brezposelnosti, hkrati pa mora omogočiti, olajšati in spodbuditi čim hitrejšo ponovno vključitev brezposelne osebe na aktivni trg dela, da bo lahko ta oseba ponovno sama pridobivala sredstva za življenje. Evropska unija skuša probleme brezposelnosti reševati z Evropsko strategijo zaposlovanja, ki pomaga državam članicam ustvarjati več kvalitetnih delovnih mest, v Sloveniji pa brezposelnim osebam, na podlagi Zakona o urejanju trga dela, omogoča vključevanje v programe zaposlovanja v okviru aktivne politike zaposlovanja. Glede na to, da Danska velja za državo z nizko stopnjo brezposelnosti in nizko stopnjo socialne izključenosti je Evropska unija kot enega izmed ukrepov za reševanje problemov z zaposlovanjem brezposelnih priporočila državam članicam model prožne varnosti, ki ga je razvila Danska in ki predstavlja kombinacijo fleksibilnosti trga dela in varnost zaposlitve. Model zagotavlja fleksibilnost delovne zakonodaje, radodarnost socialnega sistema in aktivno politiko zaposlovanja.
Keywords: staranje prebivalstva, starejši delavec, diskriminacija zaradi starosti, brezposelnost starejših delavcev, aktivno staranje, fleksibilne oblike zaposlovanja, delna pokojnina, aktivna politika zaposlovanja, pasivna politika zaposlovanja, prožna varnost, danski model »zlatega trikotnika«
Published: 15.09.2016; Views: 601; Downloads: 130
.pdf Full text (1,69 MB)

4.
DISKRIMINACIJA PO STAROSTI V SODNI PRAKSI SODIŠČA EU
Tadej Doma, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja in analizira pomembnejše primere dosedanje sodne prakse Sodišča EU v zvezi z diskriminacijo po starosti. V delu je opredeljen pojem diskriminacije po starosti in primeri, v katerih je različno obravnavanje na podlagi starosti dopustno. Diplomsko delo se skupaj s sodno prakso Sodišča EU osredotoča na diskriminacijo po starosti pri zaposlitvi in delu. S staranjem prebivalstva je sodne prakse na tem področju vedno več. V diplomski nalogi ugotavljam, da je Sodišče EU prepoved diskriminacije po starosti izenačilo z ostalimi oblikami diskriminacije in ga zajelo v splošno načelo enakega obravnavanja. S preučevanjem sodne prakse sem prišel do zaključka, da čeprav Sodišče EU vztraja pri svoji strogi proti diskriminacijski politiki, je pripravljeno dopustiti različno obravnavanje na podlagi starosti, še posebej kadar je slednje utemeljeno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnim trgom ali poklicnega usposabljanja in daje državam široko diskrecijsko pravico pri oblikovanju svojih nacionalnih politik na tem področju.
Keywords: diskriminacija, diskriminacija po starosti, različno obravnavanje na podlagi starosti, Direktiva 2000/78/ES, sodna praksa Sodišča EU, Sodišče EU, staranje prebivalstva, legitimen cilj
Published: 19.09.2016; Views: 610; Downloads: 43
.pdf Full text (953,77 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica