| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 111
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Tetovaže kot ovira pri iskanju zaposlitve
Jan Logar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu raziskujmo ovire in z njimi povezane težave, s katerimi se soočajo tetovirani posamezniki pri iskanju zaposlitve ali na splošno v organizacijskem okolju. V teoretičnem delu so podrobneje predstavljene osnove zaposlovanja in diskriminacije pri navedenem procesu. V nadaljevanju zaključne naloge se osredotočamo zlasti na diskriminacijo ljudi s tetovažami v fazi selekcijskega postopka. Na kratko so opisane tudi tetovaže oz. telesne poslikave, katerih trend v zadnjem obdobju strmo narašča. Namen diplomskega dela je spoznati vsa teoretična dejstva, ki omogočajo razumevanje problema kot celote. Praktični del smo razdelili na dva sklopa. Najprej smo s pomočjo različnih anketnih vprašanj ugotavljali, ali se posamezniki s tetovažami dejansko srečujejo z diskriminacijo v katerikoli fazi zaposlovanja. Ugotovili smo, da večina posameznikov nima težav zaradi svojih tetovaž. V nadaljevanju raziskavanja smo se posvetili tudi mnenju delodajalcev. Izprašali smo tri podjetja različnih velikosti o njihovem razmišljanju glede telesnih poslikav. Namen tega ni bila analiza, saj je vzorec izprašanih premajhen, vseeno pa smo želeli pridobiti vpogled v vedenje določenih delodajalcev do posameznikov s tetovažami.
Ključne besede: tetovaže, selekcijski postopek, zaposlovanje, diskriminacija
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 80; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (936,06 KB)

2.
Primerjalna analiza vidikov ravnanja s starejšimi zaposlenimi v velikih podjetjih v sloveniji
Anja Vidmar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredotočamo na problematiko staranja delovne sile in organizacijske izzive, ki narekujejo sistematičen in celovit pristop k učinkovitemu ravnanju s starejšimi zaposlenimi. Podrobneje smo preučili rezultate primerjalne analize ravnanja s starejšimi zaposlenimi v velikih podjetjih v Sloveniji in ugotovili, da se ključne spremembe v dojemanju starejšega zaposlenega kažejo predvsem v večjemu strinjanju s preučevanimi lastnostmi, ki naj bi veljale za starejše delavce.Podjetja po šestih letih starejšim še vedno pripisujejo veliko delovnih izkušenj, pripadnost in lojalnost delodajalcu ter strokovno znanje. Leta 2014 je bila med štirimi, v povprečju najvišje ocenjenimi lastnostmi tudi »imajo modrost in razum«, danes pa podjetja kot četrto najznačilnejšo lastnost starejših navajajo čut za pripadnost delu. Po drugi strani pa je zaznati bolj ali manj konsistenten vzorec negativnih prepričanj o starejših zaposlenih. Podjetja starejšim zaposlenim še vedno pripisujejo slabo znanje znanja tujega jezika, nizko motiviranost, nizko produktivnost ter pomanjkanje inovativnosti pri spopadanju s težavo. Velika podjetja v Sloveniji se po šestih letih dokazano bolj zavedajo pomembnosti izvajanja prostovoljnih ukrepov, pri čemer pogosteje izvajajo ukrepe vezane na upravljanje z zdravjem na delovnem mestu, izobraževanje in usposabljanje ter kulturo in odnos v podjetju. Napovedi o načrtovanju ukrepov, ki jih organizacije trenutno ne izvajajo, so optimistične in kažejo napredek velikih podjetij v prilagajanju na spremembe. Kljub optimistični napovedi, menimo, da morajo delodajalci in mlajši zaposleni videti širšo vlogo starejših v organizaciji in se bolj zavedati njihovih veščin in sposobnosti, predvsem pa mora družba fokus raziskovanja s starostnih izgub preusmeriti na pozitivne vidike staranja. Prevrednotenje odnosa do starejših zaposlenih in povečanje delovne aktivnosti starejših bo mogoče le ob tesnem medgeneracijskem sodelovanju.
Ključne besede: starejši zaposleni, starostna diskriminacija, lastnosti starejših, menedžment starosti, ukrepi
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 112; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

3.
Pravice istospolnih partnerjev: primerjava Slovenija - Avstrija
Patricija Vetrih, 2020, diplomsko delo

Opis: Zakonsko zvezo sta do zdaj po definiciji sestavljala moški in ženska. Takšna definicija je trenutno pri nas v Sloveniji, v Avstriji pa so to besedilo zakona že spremenili v dve osebi. V zadnjem času se po Evropi stremi k izenačevanju pravic istospolnih partnerjev z različno spolnimi glede njihovih pravic v partnerski oziroma zakonski zvezi. Trajalo je dosti časa in mnogo truda, da se je diskriminacija počasi začela odpravljati. Večina držav v Evropi že dovoljuje istospolnim, da zvezo vsaj registrirajo in s tem pridobijo pravno varstvo, ki je do zdaj bilo namenjeno samo različno spolnim partnerjem, nekaj držav pa dovoljuje tudi že zakonske zveze med istospolnimi partnerji. Med njimi je tudi Avstrija, ki od začetka leta 2019 dovoljuje istospolne zakonske zveze, medtem ko se v Sloveniji lahko sklene le partnerska zveza, ki pa je s tremi izjemami popolnoma izenačena zakonski zvezi. Vedno bolj se priznavajo pravice glede pravnega varstva tudi v čisto neformalnih istospolnih zvezah, ki se prav tako izenačujejo k izven zakonskim zvezam. V Sloveniji so pravice istospolnih partnerjev vsebovane v več zakonih, ki jim dajejo pravice na različnih področjih (skupno premoženje, socialne, pokojninske, invalidne…). Najpomembnejša zakona v Sloveniji na tem področju sta Družinski zakonik in Zakon o partnerski zvezi. Istospolna partnerja v Sloveniji lahko skleneta le partnersko zvezo ali pa živita v nesklenjeni partnerski zvezi. Tudi v Avstriji so pravice istospolnih partnerjev vsebovane v več zakonih, dominantna na tem področju pa sta »Allgemeines Bürgerliches gesetzbuch« (Splošni civilni zakonik) in Eingetragene Partnerschaft-Gesetz (Zakon o registriranem partnerstvu). Avstrija je odpravila različne predpise za različne spole partnerjev, tako da lahko sklenejo istospolni partnerji tako registrirano partnerstvo, kot tudi poroko; prav tako pa lahko različno spolni sklenejo registrirano partnerstvo, če se tako odločijo (saj bi drugače prišlo do diskriminacije, kjer bi istospolnim partnerjem podeljevalo več pravic). Obe državi sta v zadnjem času spremenili veliko predpisov z namenom odprave diskriminacije istospolnim partnerjem.
Ključne besede: Istospolni partnerji, diskriminacija, zakonska zveza, partnerska zveza, Družinski zakonik, Avstrija.
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 234; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (643,69 KB)

4.
Problematika zaposlovanja mladih žensk v občini Lukovica
Teja Bernot, 2020, magistrsko delo

Opis: Živimo v 21. stoletju, ki naj bi ga zaznamovala vsesplošna enakopravnost, tudi na področju zaposlovanja. Žal temu ni tako, saj neenakosti med spoloma na trgu dela še vedno obstajajo. Razloge gre iskati v preteklosti, ko so ženske veljale za manjvredno in »slabo« delovno silo, ki jim je družba določila vlogo matere, gospodinje in šibkejšega spola. Stereotipne predstave o ženskah so se ohranile vse do danes, saj je obravnava žensk na trgu dela še vedno drugačna kot pri moških. Ženske, predvsem mlade, se namreč srečujejo z diskriminacijo v obliki »manjvredne« obravnave pri zaposlovanju, plačilu in napredovanju na delovnem mestu ter zapostavljenosti nasploh. Magistrsko delo obsega dva dela. V teoretičnem delu opredeljujemo sodobne razmere na trgu dela za »zapostavljene« skupine, tj. mlade, ženske in predvsem mlade ženske. Dotaknemo se področja prehoda iz izobraževanja v zaposlitev, položaja žensk v službi in razlogov za večjo brezposelnost žensk v primerjavi z moškimi. Poglavje sklenemo s predstavitvijo, kako se s problematiko zaposlovanja mladih žensk soočamo v Sloveniji. V raziskovalnem delu veljavnost teoretičnih spoznanj preverjamo konkretno v občini Lukovica. Zanimiva je namreč zaradi velikega deleža mladih žensk, ki so v primerjavi z ženskami na splošno zaradi mladosti še v nekoliko slabšem položaju. S preverjanjem veljavnosti zastavljenih hipotez in z iskanjem odgovorov na raziskovalna vprašanja preučujemo vpliv trajanja iskanja zaposlitve, smeri študija ter vez in poznanstev na prvo zaposlitev ter presojamo, ali je prvo zaposlitev lažje dobiti v zasebnem sektorju ali morda v javnem. Razpravljamo o vplivu izobrazbe na prvo zaposlitev, položaju mladih žensk pri iskanju prve zaposlitve in v času prve zaposlitve ter o najpogostejših razlogih za njeno prekinitev. Naše ugotovitve na primeru mladih žensk v občini Lukovica primerjamo z objavljenimi izsledki avtorjev, ki so raziskovali omenjeno problematiko.
Ključne besede: diskriminacija, mlade ženske, občina Lukovica, brezposelnost, zaposlovanje
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 154; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
Stigmatizacija alkoholikov in njihovih družin v domačem okolju
Mirjam Paljek, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Osebe odvisne od alkohola se redkeje obravnavajo, kot duševno bolne, pripisuje se jim večja odgovornost za zdravstveno stanje, vzbujajo družbeno neodobravanje in več negativnih čustev. Stigma je porazdeljena na paciente in njihove svojce. Namen diplomskega dela je raziskati problem stigmatizacije oseb odvisnih od alkohola in njihovih družin v domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo pol strukturiranega intervjuja smo intervjuvali 5 zdravljencev. Z metodo odprtega kodiranja smo podatke pregledali in predstavili v tabeli. Med seboj smo jih objektivno primerjali in izpeljali sklepe. Rezultati: Dve osebi sta bile tekom zdravljenja deležni stigmatizacije s strani družinskih članov in okolice ter ena oseba s strani družine. Vse osebe so poročale o izkušnjah s stigmo po končanem zdravljenju. Stigmatizacijo doživljajo, kot osamljenost, odrinjenost, nezaupanje. Tri osebe povedo, da so stigmatizirani tudi njihovi družinski člani vključno z njihovimi otroci. Le v eni družini o stigmi govorijo in se z njo spopadajo. Diskusija in zaključek: Osebe odvisne od alkohola stigmatizacijo tekom zdravljenja doživljajo v lastnih družinah ter v okolji katerem živijo. Deležni so nezaupanja, izključevanja, posmehovanja. Po končanem zdravljenju so enako ali še bolj stigmatizirani. Posledično so osamljeni, imajo slabšo samopodobo, težko navezujejo stike in imajo težave na delovnih mestih. Posledice stigmatizacije občutijo tudi njihove družine še posebej otroci. Družine se težko soočajo z stigmo. Le redki se skupaj z družinskimi člani trudijo omiliti posledice stigme.
Ključne besede: alkoholizem, zdravljenje, odnos družbe, diskriminacija, družina
Objavljeno: 19.06.2020; Ogledov: 333; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (787,22 KB)

6.
Dileme managerjev med etičnim vodenjem in zakonodajo na področju diskriminacije pri zaposlovanju
Špela Rajh, 2019, magistrsko delo

Opis: Etika podjetja predstavlja temelj uspešnosti sodobnih podjetja. Visoki etični standardi podjetja lahko prispevajo k izboljšanju delovnega interesa zaposlenih, zaposleni pa so tudi bolj ustvarjalni, saj delajo v okolju zaupanja, odgovornega vedenja in visokih ambicij. V današnji družbi je etično ravnanje podjetja že pričakovano. Podjetje, ki ne ravna v skladu s temi pričakovanji, zakoni ter moralnimi normami so lahko deležna zavrnitve okolja. Zakoni so prvo vodilo za etično ravnanje, vendar samo delovanje v skladu z normativnimi pravili še ne predstavlja etičnosti. Etične odločitve so posledica izbire posameznika, ko odločitev predstavlja pravo, a pogosto tudi težjo rešitev za dosego želenega cilja. Pomemben dejavnik zagotavljanja visokih etičnih standardov podjetja predstavlja tudi selekcijski postopek izbire potencialnih novo zaposlenih v organizaciji. Managerji so soočeni z dilemo, kako izbrati posameznike, katerih etični standardi so čimbolj primerljivi z organizacijskimi. Soočajo se tudi z etičnimi dilemami in problemi pri zaposlovanju ranljivih skupin, saj delodajalec ne sme diskriminirati nobenega potencialnega kandidata na podlagi njegovih osebnih značilnosti. Magistrsko delo bralca seznani z razsežnostjo problematike etičnosti zaposlovanja. Delo smo razdelili na teoretični in empirični del. Teoretični del predstavlja odnos med človekom in etiko. Predstavljeni in opredeljeni so osnovni pojmi etike, morale ter poslovne etike. V nadaljevanju opisujemo razmerje med poslovno etiko ter zakonskim okvirjem, etično delovanje in odločanje managerjev ter etične dileme, s katerimi se managerji soočajo na področju zaposlovanja. Sledi poglavje o diskriminaciji pri zaposlovanju, kjer najprej opredeljujemo pojem ter oblike diskriminacije. Opisujemo začetke boja proti diskriminaciji ter ranljive skupine, ki so pri zaposlovanju največkrat diskriminirane. Teoretični del naloge zaključujemo z opisom pravne ureditve področja, tako nacionalne kot mednarodne. Empirični del magistrske naloge predstavlja najpogostejše oblike diskriminacije ter sodno prakso primerov diskriminacije pri zaposlovanju. Diskriminacija na omenjenem področju se kljub ustrezni regulaciji še vedno pojavlja, ranljive skupine so zaradi ekonomskega vidika, stereotipov in predsodkov posameznikov še vedno prepuščene etičnim oz. neetičnim odločitvam managerjev.
Ključne besede: etika, morala, enakopravnost, zaposlovanje, etične dileme, etično odločanje, diskriminacija, zakoni.
Objavljeno: 22.01.2020; Ogledov: 325; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (976,54 KB)

7.
Razlike v plači med ženskami in moškimi v osrednjeslovenski in pomurski regiji
Aleksandra Kodba, 2019, magistrsko delo

Opis: Plača je denarno nadomestilo, ki ga delodajalec plača zaposlenemu v zameno za opravljeno delo in je del stroškov, ki so vključeni v vodenje podjetja. Drži, da je plača že od nekdaj občutljivo področje s socialnega, motivacijskega in političnega vidika. Vedno aktualno vprašanje je, ali moški zaslužijo več kot ženske, in če je odgovor pozitiven, zakaj prihaja do tega. V teoretičnem delu magistrske naloge smo zajeli nekatera področja, ki se nam zdijo pomembna pri raziskovanju razlik v plači med spoloma. Predelali smo teorijo plač, zgodovina plač, položaj žensk nekoč in danes, management človeških virov in njegove funkcije, diskriminacija, poklicna segregacija ter enakost žensk in moških na trgu dela. Za raziskavo razlik v plači med spoloma smo izbrali dve slovenski regiji, ki se po našem mnenju najbolj razlikujeta, to sta osrednjeslovenska in pomurska regija. V empiričnem delu magistrske nalogo smo z že obstoječimi podatki, ki smo jih pridobili s spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), primerjali plačo med ženskami in moškimi v omenjenih regijah med letoma 2015–2017. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v plači med ženskami in moškimi v izbranih regijah. Pri raziskavi so bile pomembne spremenljivke tudi izobrazba, starost in višina povprečne bruto plače.
Ključne besede: plača, razlika v plači, diskriminacija, spol, management človeških virov, pomurska regija, osrednjeslovenska regija.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 272; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

8.
Samskost kot nov življenjski slog
Eva Kosi, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na proučevanju samskosti kot novega življenjskega sloga v sodobni družbi. Ker samski ljudje v družbi veljajo za deviantne in so deležni diskriminacije, smo s kvalitativno metodo, konkretneje z uporabo polstrukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo, da bi proučili življenja samskih oseb in njihova subjektivna doživljanja samskosti. Da bi bolje razumeli njihovo (ne)namerno samskost, smo jih povprašali o izkušnjah iz prejšnjih zvez, ki pomembno vplivajo na posameznikove nadaljnje odločitve o vstopanju v partnerska razmerja. Pozitivne izkušnje, ki so jih navedli, so bile: učenje iz izkušenj, pripadnost ter fizična, emocionalna in mentalna bližina najboljšega prijatelja in sobivalca (partnerja), negativne pa: nezaupanje, neprijetne prekinitve partnerskih razmerij, utesnjevanje, monotonost, razočaranje, obžalovanje nekaterih dejanj in izkoriščanje s partnerjeve strani. Njihovi razlogi za samskost so naslednji: ni potencialnega partnerja, svoboda, bolezen, strah pred čustveno bolečino, nezaupanje in pretekla razočaranja. Samskosti v večini ne povezujejo z nesrečnim življenjem, kvečjemu odsotnost partnerja pojmujejo kot nek primanjkljaj v življenju. V večji meri se intervjuvani ne počutijo osamljene, saj imajo veliko dejavnosti in stikov z drugimi, predvsem s prijatelji in družinskimi člani (starši, sorojenci in otroki), na katere se po potrebi lahko tudi obrnejo po pomoč. Med pozitivne posledice samskosti štejejo večjo svobodo, možnost posvečanja drugim stvarem, brezskrbnost, lagodnost v bivališču (ni se potrebno toliko urejati in skrbeti za bonton), manj neprijetnosti/konfliktov/težav in občutek poželjenosti s strani drugih; kot negativne posledice pa navajajo potrebo po drugi osebi, osamljenost ter potrebo po moškem zaradi težkih fizičnih opravil, zaščite pred okolico, večje finanče varnosti in spolnih odnosov. Vsi so imeli in nekateri še imajo željo po partnerski zvezi in otrocih, vendar pa se te želje, sodeč po naši raziskavi, z leti spreminjajo. Polovica intervjuvancev (starejši) ne namerava ponovno vstopiti v partnersko razmerje, druga polovica (mlajši) pa svojo samskost vidijo kot prehodno obdobje. Še vedno je opazen vpliv tradicionalne ideologije, saj družino kot institucijo visoko vrednotijo. Pritiskov in diskriminacije pa ne opazijo oziroma ne doživljajo kot takšne. Večina pripadnikov družbe namreč tradicionalno ideologijo ponotranji, zaradi česar (normativnih) pritiskov ne morejo ozavestiti, tudi če se nanašajo na njih same.
Ključne besede: Samskost, življenjski slog, osamljenost, tradicionalna ideologija, diskriminacija
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 555; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

9.
Vključevanje pacienta z akutno psihozo v okolje
Iris Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Akutna psihoza je duševna motnja, pri kateri pacienti doživljajo blodnje in halucinacije. Bolezen prizadene tako ženske kot moške, po navadi med dvajsetim in tridesetim letom. Simptomi bolezni vplivajo na vsa področja človekovega delovanja. Namen diplomskega dela je predstaviti akutno psihozo in ugotoviti kako pacient doživlja svojo bolezen. Prav tako nas zanima kako se pacient vključuje v socialno okolje in kakšna je pri tem vloga medicinske sestre. Raziskovalne metode: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela in kvalitativno raziskovanje. Podatke, ki smo jih potrebovali za izvedbo študije primera, smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega intervjuja. Rezultate smo predstavili opisno po časovnih obdobjih. Rezultati: Z analizo pridobljenih rezultatov in literature smo ugotovili, da ljudje ne prepoznajo bolezenskih znakov psihoze, saj doživljajo vse kot del realnosti. Osebe z akutno psihozo se soočajo s vsakdanjimi problemi, saj so stigmatizirani in odrinjeni na rob družbene lestvice. Socialna vključenost pacientov z akutno psihozo je pomembna za zdravljenje, zato je treba ljudi poučiti o bolezni. Diskusija in zaključek: O duševnih motnjah, med katerimi je tudi akutna psihoza, je potrebno spregovoriti. Ljudje z akutno psihozo imajo številne težave z vključevanjem v okolico, počutijo se drugačne, svojo bolezen velikokrat tudi prikrivajo, zato se socialno izolirajo od okolice. Vloga medicinske sestre je, da pacienta pouči o njegovi bolezni, da se lažje vključi nazaj v socialno okolje. Pri tem mu mora biti v oporo, pomaga mu pri jemanju terapije in socialni rehabilitaciji.
Ključne besede: psihoza, stigma, diskriminacija, študija primera, duševno zdravje, psihoterapija
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 382; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (697,69 KB)

10.
Izzivi in pasti večjezičnosti v vzgoji predšolskega otroka
Sandra Jakobčič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na pojav večjezičnosti med predšolskimi otroki v belokranjskih vrtcih. Želeli smo ugotoviti, kakšen je odnos med tuje govorečimi otroki ter ostalimi otroki v skupini vrtca ter vzgojitelji. V teoretičnem delu smo pregledali teorijo povezano z večjezičnostjo, prednosti in slabosti večjezičnosti, opredelitev v slovenski ustavi za tuje govoreče otroke ter možnosti pojava diskriminacije in kodnega preklapljanja. V empiričnem delu smo s pomočjo opazovalnega lista opazovali pet različnih vrtcev v Beli krajini: vrtec Vinica, vrtec Loka, vrtec Čardak, vrtec Sonček Semič ter vrtec Metlika. S pomočjo opazovalnega lista smo potrdili oziroma zavrnili zastavljene hipoteze. Pri samem opazovanju smo se osredotočili na komunikacijo med tuje govorečimi otroki in ostalimi otroki ter vzgojitelji, prisotnost diskriminacije, uporabo različnih metod dela ter didaktičnih pripomočkov, odzivov vzgojiteljev na napake otrok ter sodelovanje otrok pri različnih aktivnostih.
Ključne besede: Večjezičnost, predšolska vzgoja, komunikacija, večjezični otroci, diskriminacija.
Objavljeno: 28.08.2019; Ogledov: 366; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (602,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici