1. Vpliv različnih sistemov osnovne obdelave koruzišča na pridelek ozimne pšenice : diplomsko deloMarko Škrobar, 2023, diplomsko delo Opis: Kmetovalci zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer in zaradi optimizacije delovnih procesov v pridelavo vedno pogosteje vključujejo sisteme obdelave tal, ki ne vključujejo oranja. Namen naloge je bil preučiti prednosti in pomanjkljivosti različnih sistemov obdelave koruzišča po žetvi ter pripravo površine za setev ozimne pšenice.
Poskus je vključeval štiri različne načine obdelave in priprave tal, in sicer obdelava s plugom (KO), obdelava z diskastim rahljalnikom (DR), obdelava z rahljalnikom z nogačami (RN) ter sistem neposredne setve (NT). Število vzniklih rastlin, število rastlin po prezimitvi, produktivno razraščanje in pridelek zrnja ozimne pšenice se pri obeh sistemih ohranitvene obdelave (DR, RN) statistično značilno ni razlikoval od konvencionalne obdelave tal (KO). Pri merjenju zbitosti tal smo ugotovili, da so bila tla statistično značilno najbolj zbita v sistemu NT obdelave. Rezultati naloge kažejo, da lahko sistemi brez oranja zagotavljajo primerljiv in kakovosten pridelek zrnja ozimne pšenice tudi, če pri tem ne uporabljamo posebej za ta sistem oblikovanega orodja ali strojev. Menimo, da bodo v prihodnosti alternativni načini obdelave tal vedno bolj razširjeni na našem območju, tudi na manjših in srednje velikih kmetijah.
Ključne besede: ohranitvena obdelava, direktna setev, zbitost tal, pridelek, ozimna
pšenica.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 404; Prenosov: 59
 Celotno besedilo (1,01 MB) |
2. Vpliv konzervirajoče obdelave tal na velikost populacij škodljivih organizmov v ozimni pšenici (Triticum aestivum L.)Klara Jablanovec, 2020, diplomsko delo Opis: V obdobju 2017–2018 smo izvedli poljski poskus, v katerem smo analizirali učinek konzervirajoče obdelave tal (setev v mulč in direktna setev) na velikost populacij glivičnih bolezni, škodljivcev in plevelov v posevku ozimne pšenice sorte 'Alixan'. V poskusu smo analizirali devet različnih načinov obdelave tal, na katerih smo po standardih EPPO izvedli analizo velikosti populacij škodljivih organizmov z neposrednim vizualnim bonitiranjem. Ugotovili smo, da sistemi konzervirajoče obdelave tal lahko značilno povečajo napad nekaterih glivičnih bolezni, povečanje populacije plevelov je bilo zmerno, škodljivcev (strgač in uši) pa neznačilno. Povečanje populacij škodljivih organizmov v različnih sistemih konzervirajoče obdelave je povzročilo značilno zmanjšanje pridelkov v primerjavi s sistemom, kjer smo izvedli klasično oranje in setev.
Ključne besede: konzervirajoča obdelava, pšenica, direktna setev, škodljivi organizmi, obdelava
Objavljeno v DKUM: 29.09.2020; Ogledov: 1391; Prenosov: 135
Celotno besedilo (3,38 MB) |
3. Obdelovanje tal in protierozijska zaščita na vodovarstvenih območjihDenis Stajnko, 2017, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Monografija je namenjena kmetijskim svetovalcem in izobraževanju pridelovalcev o sodobnih načinih obdelave tal na vodovarstvenih območjih (VVO), ki obsegajo območje varovanja vodnjaka (VVO), zasilno zaščitno cono (VVO III), pomembno območje za podtalnico (VVO II) in zelo občutljivo območje (VVO I). Pripravili smo jo za potrebe izvajanja projekta SI-MUR-AT v okviru EU programa sodelovanja Interreg Slovenija-Avstrija 2014 – 2020. VVO predstavlja področja zajemanja pitne vode (vključno z vodo iz jezer, rek in podzemnih vodonosnikov), ki jih ščitimo pred prekomerno uporabo in kontaminacijo. Ker je VVO po navadi del kmetijske krajine, na kakovost vode lahko vplivajo nepravilne kmetijske prakse. V prvem delu monografije so predstavljene najpomembnejše omejitev konvencionalnega gojenja na VVO, zlasti obdelava tal, ki je omejena z lokalno in državno zakonodajo. Pomemben del monografije je predstavitev ohranitvenega kmetijstva, pri čemer je posebej opisana konzervacijska (ohranitvena) obdelava (KO), ki je edini sprejemljiv način priprave tal za setev na VVO. Poleg KO-sistemov so prikazani principi direktne setve brez mehanskega mešanja tla, setev v trakove in združene setve.
Ključne besede: konzervacijsko kmetijstvo, ohranitvena obdelava, direktna setev, zastirka, kontrola plevelov
Objavljeno v DKUM: 07.08.2017; Ogledov: 2450; Prenosov: 373 (1 glas)
Celotno besedilo (6,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. MERJENJE IZPUSTOV CO2 IZ RAZLIČNO OBDELANIH TEŽKIH TALDoroteja Brumec, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Leta 2013 je bil izveden poljski poskus v bližini Zg. Kungote, pri katerem smo primerjali pojavnost izpustov CO2 iz težkih tal zaradi različnih tehnik obdelave tal; oranje in priprava tal s predsetvenikom, rahljalnik in direktna setev. Ugotoviti smo želeli vplive različnih načinov obdelave tal in vremenskih dejavnikov na mesečno velikost izpustov CO2. Pri obdelavi s pomočjo pluga se je v mesecu maju pri povprečni temperaturi 14,77 °C in 35,2 mm padavin povprečno sprostilo 26,16 μmol/m2s. Pri konzervirajoči obdelavi smo največjo vrednost izpustov CO2 (9,0 μmol/m2s) izmerili v mesecu septembru, pri povprečni temperaturi 14,92 °C in 143,6 mm padavin. Prav tako smo meseca septembra zabeležili največje izpuste CO2 pri direktni setvi (11,00 μmol/m2s). Povprečne letne vrednosti izpustov CO2 so znašale pri konzervirajoči obdelavi 4,90 μmol/m2s, pri direktni setvi 5,40 μmol/m2s in pri obdelavi s plugom 8,0 μmol/m2s, kar pomeni, da lahko z izbiro različnih načinov obdelave tal pomembno vplivamo na zmanjšanje izpustov CO2 pri poljedelstvu.
Ključne besede: obdelava tal, oranje, rahljalnik, direktna setev, izpusti CO2 iz tal
Objavljeno v DKUM: 27.01.2017; Ogledov: 1725; Prenosov: 125
Celotno besedilo (5,06 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA OKOLJSKI ODTIS PRI OZIMNI PŠENICIAnja Košič, 2014, diplomsko delo Opis: Okoljski odtis (ecological footprint) predstavlja biološko produktivno površino tal in morja, ki ga potrebujemo za zadovoljitev naših potreb in za porabo onesnaženja, ki ga proizvedemo pri našem delu oziroma dejavnosti. V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako različni načini obdelave tal pri pridelavi ozimne pšenice vplivajo na spust ogljikovega dioksida v okolje oziroma kakšen je okoljski odtis pri konvencionalni, konzervirajoči obdelavi tal in pri direktni setvi. Cilj diplomske naloge je, s pomočjo spletnega programa, ugotoviti, kateri način obdelave tal je najbolj primeren za pridelavo ozimne pšenice ob doseganju največjega ekonomskega učinka, največjega pridelka in najmanjšega izpusta ogljika v okolje. Na posestvu Perutnine Ptuj d.d. je bil izveden poljski poskus na dveh GERK-ih z različnim tipom tal. Na obeh lokacijah so bili izvedeni trije različni načini obdelave tal. Največji okoljski odtis pustimo s konzervirajočo obdelavo tal in znaša na GERK-u Center 157,3 ha in na GERK-u Gorica 134,8 ha. Najmanjši odtis pa pustimo pri direktni setvi in znaša na GERK-u Center 120,2 ha in GERK-u Gorica 113,7 ha. Optimalen način obdelave tal, glede na okoljski odtis, je konvencionalna obdelava tal, saj spusti v okolje srednjo vrednost ogljika in zadovoljiv končni pridelek.
Ključne besede: okoljski odtiS, ozimna pšenica, konvencionalna obdelava tal, konzervirajoča obdelava tal, direktna setev
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 2933; Prenosov: 284
Celotno besedilo (1,89 MB) |
9. Okoljski odtis različnih načinov pridelave koruze na posestvu Perutnine Ptuj d. d.Kristijan Ljubec, 2014, diplomsko delo Opis: Okoljski ali ekološki odtis je orodje za oceno biološko produktivne površine, ki je potrebna za pridelovanje hrane, surovin in energije in je nujno potrebna za prebivalstvo določenega območja. Območje, ki ga dobimo s pomočjo izračunov, imenujemo biokapaciteta in je primerljiva razpoložljiva površina za določeno proizvodnjo, populacijo ali posameznika. Ogljični odtis smo izračunali s pomočjo podatkov, zbranih pri poskusu, ki je potekal na posestvu v občini Rače-Fram, v kraju Gorica, s pomočjo orodja SPIonExcel za tri različne sisteme pridelovanja: konvencionalno obdelavo s plugom, konzervirajočo obdelavo z rahljalnikom in direktno setev. V poskusu smo izračunali najmanjši ogljični odtis za pripravo tal pri konzervirajoči obdelavi tal, ta znaša 27,7 ha, na kar vpliva odsotnost oranja in manjše uporabe herbicidov. Čeprav se pri konvencionalni obdelavi tal porabi več goriva kot pri direktni setvi, je ogljični odtis manjši pri konvencionalni obdelavi in znaša 28,3 ha. Največji ogljični odtis je pri direktni setvi in znaša 39 ha, na kar najbolj vpliva uporaba 5 l herbicidov pred setvijo.
Ključne besede: okoljski odtis, kultivator, konvencionalna obdelava, konzervirajoča obdelava, direktna setev
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 2105; Prenosov: 226
Celotno besedilo (2,98 MB) |
10. Vpliv različne obdelave tal, temperatur in padavin na izpuste CO2 iz lahkih talMaja Hohler, 2014, diplomsko delo Opis: Leta 2012 je bil izveden poljski poskus na lokaciji Podova v občini Rače-Fram, v kraju Gorica ob glavni cesti. V poskusu smo primerjali pojavnost izpustov ogljikovega dioksida iz lahkih tal med tremi tehnikami obdelave tal; oranje in priprava tal s predsetvenikom, rahljalnikom ter direktna setev. Namen poskusa je bil ugotoviti, kateri načini obdelave tal povzroča večje izpuste ogljikovega dioksida iz tal in ali so izpusti ogljikovega dioksida odvisni od temperature tal in padavin. Iz pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je najprimernejši način obdelave tal neposredna oziroma direktna setev. Ta način obdelave v primerjavi z drugima dvema načinoma ne prihrani le časa in energije za obdelavo, ampak tudi v veliki meri zmanjšuje izpuste CO2 iz tal, ne glede na količino padavin in temperaturo. Sledi ji konzervirajoča obdelava tal, ki izboljšuje vse lastnosti konvencionalne obdelave tal. Povprečni letni izpusti so se zvišali pri oranju 4,71 μmol/m2 s, pri rahljanju 4,53 μmol/m2 s in pri direktni setvi 2,70 μmol/m2 s.
Ključne besede: obdelava tal, oranje, rahljalnik, direktna setev, izpusti CO2 iz tal
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 1562; Prenosov: 177
Celotno besedilo (2,33 MB) |
