Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V današnjem času, si nihče ne predstavlja življenja brez uporabe spleta, saj nam z vrsto funkcij, vsakodnevna opravila dostikrat olajša in omogoči hitrejši način izvrševanja nalog. Splet nam je s svojim razvojem prinesel marsikatero prednost, prav tako pa tudi slabosti oz. grožnje, ki pretijo na uporabnike. Te se sčasoma spreminjajo in nadgrajujejo. Večina uporabnikov grožnjam sploh ne posveča dovolj pozornosti in jih velikokrat tudi podcenjuje, zaradi tega pa nastajajo varnostni incidenti, ki lahko uporabnikom povzročijo ogromno škodo. V praksi je človeški faktor v večini primerov še vedno tisti, ki predstavlja najranljivejši člen vsake organizacije. Uporaba spleta za čisto vsako opravilo, je v času epidemije COVID-19, postala »nova realnost«. Za mnoge je splet v tistem času predstavljal edini način stika z zunanjim svetom, saj so bili primorani ostati doma in delo opravljati na daljavo. V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako so se skozi epidemijo grožnje lažnega predstavljanja povečale, kako so se na to pripravile organizacije ter kako pravilna usposobljenost in redno izobraževanje zaposlenih, vpliva na pravilen odziv v primeru napada. Ugotovili smo, da so uporabniki zaznali porast groženj na katere so v večini dobro pripravljeni in se v primeru napada znajo ustrezno odzvati. Porast načeloma ni vplival na srečanje z grožnjo lažnega predstavljanja prvikrat, organizacije pa svojih zaposlenih v večini niso dodatno usposobile za delo od doma.
Ključne besede: spletno ribarjenje, lažno predstavljanje, COVID-19, delo na daljavo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 9; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Na začetku diplomskega dela je na kratko opisana definicija serijskih morilcev, kakšne so njihove značilnosti in pa kratek pregled zgodovine. V nadaljevanju je kategorizacija, za katero smo ugotovili, da obstaja več različnih tipologij, ampak nobena ni znanstveno potrjena. Poleg tipologije, smo obravnavali tudi faktorje, ki prispevajo k razvoju serijskih morilcev. Ti faktorji so lahko tako biološke narave (genetska predispozicija ali poškodbe možganov) kot psiho-sociološke narave (travme iz otroštva). Poskusili smo tudi, na kratko odgovoriti, ali se serijski morilci rodijo, ali jih starši vzgojijo, kjer smo ugotovili, da se rodijo potencialni serijski morilci, njihov razvoj pa je odvisen od vzgoje in okolja, v katerem odrastejo. Ker nas je zanimala pojavnost serijskih morilcev, smo v drugem delu diplomskega dela naredili pregled po kontinentih. Tu smo ugotovil,i da je število identificiranih serijskih morilcev odvisno od razvitosti policijskih organov in medijev – bolj kot je razvita država oziroma kontinent, več podatkov obstaja o številu serijskih morilcev. Za konec smo se posvetili še vplivu medijev na serijske morilce, kjer smo ugotovili, da mediji in serijski morilci delujejo simbiotično. Popularnost medijev je odvisna od prikazovanja teh morilcev, saj pritegnejo pozornost občinstva, medtem ko serijski morilci pridobivajo lastno identiteto preko medijske izpostavljenosti.
Ključne besede: serijski morilci, pojavnost, zgodovinski pregledi, baze podatkov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 67; Prenosov: 14
Celotno besedilo (555,46 KB)

Opis: V diplomskem delu je bila raziskana uporabnost mobilnih pametnih osebnih asistentov z vidika zasebnosti uporabnika. Raziskava se osredotoča na to, kako funkcije teh pomočnikov vplivajo na vsakdanje življenje, kako pogosto se uporabljajo, kako se uporabniki počutijo glede zbiranja podatkov za bolj prilagojeno izkušnjo, kako dragoceni so shranjeni podatki in kako zainteresirani so uporabniki, da ima pomočnik dostop do njihovih zasebnih informacije. Z empirično preiskavo je bilo potrjenih pet hipotez teme. Ugotovitve so pokazale, da se je večini uporabnikov funkcije pametnega osebnega pomočnika dejansko izboljšajo njihovo vsakodnevno življenje. Večina uporabnikov vsakodnevno uporablja tudi osebne pametne pomočnike, kar podpira drugo teorijo. Dokazano je bilo, da se uporabniki zavedajo vrednosti prilagojene izkušnje, vendar so tudi zaskrbljeni zaradi zasebnosti svojih osebnih podatkov. To kaže, da ima ta teorija nekaj podpore. Dokazano je bilo tudi, da se uporabniki pametnih asistentov večinoma zavedajo pomena osebnih podatkov. Raziskava je pokazala tudi skrbi potrošnikov glede zasebnosti in primernosti deljenja podatkov s pametnimi napravami. Ti rezultati so ključni za razumevanje odnosa uporabnikov in se lahko uporabijo kot temelj za naslednje raziskave in politike za izboljšanje uporabniške izkušnje in zaščite zasebnosti. Priporočljiva je nadaljnja raziskava z večjim številom udeležencev glede družbenih in etičnih vprašanjih. Ti bi morali vključevati izobraževanje uporabnikov o njihovih osebnih pametnih pomočnikih in jim pomagati pri sprejemanju bolj ozaveščenih odločitev glede zasebnosti, hkrati pa preučiti metode za izboljšanje nadzora podatkov in dostopnosti v skladu s spreminjajočimi se pravnimi zahtevami.
Ključne besede: virtualni asistenti, mobilne naprave, zasebnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 46; Prenosov: 5
Celotno besedilo (3,82 MB)

Opis: Obveščevalna dejavnost velja za drugo najstarejšo obrt na svetu. Njeni začetki segajo vse do starega veka in celo dlje. Za začetek oblikovanja modernih obveščevalnih služb pa velja izvajanje obveščevalnih dejavnosti v času vladavine kraljice Elizabete I. Sir Francis Walsingham je bil gonilna sila njene obveščevalne službe, ki je delovala od leta 1573 do leta 1590. Ta, takrat sicer neuradna obveščevalna služba, je pustila pečat v načinu delovanja in izvajanja obveščevalne dejavnosti vse do danes. Walsingham je imel skupino sodelavcev, ki so delovali kot analitiki, hkrati so pa delovali tudi kot operativci, zadolženi za vodenje tajnih sodelavcev po celotni Evropi in tudi znotraj Anglije. Imel je tudi skupino infiltratorjev, ki so pod krinko prišli v sovražnikove kroge, skupino strokovnjakov kriptografije, ki so nasprotnikova pisma dešifrirali, ter veliko število tajnih sodelavcev na različnih položajih po Evropi. Tajna služba Walsinghama je delovala tudi kot varnostna služba. Kraljice Elizabete I. niso ogrožali le zunanji sovražniki, temveč tudi sovražniki znotraj njenega kraljestva. Velika obveščevalna mreža, ki je segala vse do Otomanskega cesarstva, je uspešno odkrila in preprečila delovanje raznih nasprotnikov kraljice Elizabete I., med njimi so bili škotska kraljica Marija, španski kralj Filip II. in papež Pij V. Uporaba HUMINT metode, ki je najstarejša oblika zbiranja podatkov v obveščevalnih službah, je bila ključna za odkrivanje namer in načrtov sovražnika (to so bile mnoge zarote in nevarnosti). Pravočasno zaznavanje namena Angleškega kolidža, odkritje Throgmortonove in Babingtonove zarote ter vojaške grožnje Španije je bilo mogoče zagotoviti z uporabo HUMINT metode. Brez Walsighamove tajne službe bi se vladavina kraljice Elizabete I. končala z njeno odstavitvijo ali celo smrtjo.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, Elizabeta I., britanska kraljica, Walsingham, Francis, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 20; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: V današnjem svetu je vse več nove tehnologije, katero uporabljamo vsi, mladi in stari. Za starejšo populacijo je današnja tehnologija ter uporaba pametnih naprav precej nova stvar. Zaradi hitrega razvijanja naprav je pomembno redno izobraževanje ter učenje. Uporaba pametnih naprav se med starejšo populacijo vse bolj povečuje, saj tehnologija izboljšuje kakovost njihovega življenja ter zagotavlja varnost in udobje. Pametne naprave starejšim v domovih za starejše pomagajo, da ostanejo povezani z zunanjim svetom, hitreje prejemajo novice in obvestila, najbolj pomembno pa je, da lahko vsakodnevno komunicirajo s svojo družino in prijatelji. Te naprave lahko tudi pripomorejo k varnosti starejših. Nepravilna uporaba pametnih naprav pa lahko privede do veliko groženj (kot so kibernetski napadi, kraja podatkov, prestrezanje v naprave idr.), za katere nekateri starostniki sploh ne vedo, da obstajajo. Zato je med uporabo pametnih naprav potrebna previdnost. Pomembno pa je tudi, da se starejši pred uporabo pametnih naprav ustrezno poučijo o njihovi uporabnosti in da so naprave preproste za uporabo. V diplomski nalogi smo preučevali kaj so pametne naprave ter katere vrste pametnih naprav obstajajo. Raziskovali smo tudi, katere pametne naprave so sploh na voljo starejši populaciji. V osrednjem delu je bila narejena analiza uporabe pametnih naprav med starejšo populacijo. Naredili smo intervjuje s stanovalci v domovih za starejše. Ugotovili smo, da vprašani uporabljajo zelo malo naprav, katere so jim na voljo. Uporabljajo pa predvsem določene vrste pametnih naprav, kot so pametni telefon, prenosna tablica in pametna televizija. Zanimalo nas je tudi, koga stanovalci prosijo za pomoč v domovih za starejše in koliko se udeležujejo izobraževanj o uporabi pametnih naprav.
Ključne besede: pametne naprave, starejši odrasli, kibernetske grožnje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 60; Prenosov: 14
Celotno besedilo (970,13 KB)