Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Obsojenci se pogosto soočajo z visokim stresom, depresijo, agresijo in pomanjkanjem telesne pripravljenosti, kar negativno vpliva na njihov psihološki in fizični razvoj. Športne dejavnosti, predvsem telesna vadba in borilne veščine, so v zaporskem okolju uporabljene kot orodja za izboljšanje duševnega in fizičnega zdravja ter spodbujanje osebnostne rasti. Redno izvajanje borilnih veščin pripomore k izboljšanju samokontrole, zmanjšanju agresivnosti ter razvoju prosocialnega vedenja, kar je ključnega pomena za rehabilitacijo obsojencev. Študije so pokazale, da borilne veščine pozitivno vplivajo na psihološke in fizične aspekte obsojencev, saj trening borilnih veščin izboljšuje kognitivne in čustvene samoregulacije, povečuje samozavest in pomaga pri obvladovanju stresa. Poleg tega se z vadbo zmanjšuje impulzivno in agresivno vedenje. Športni programi, vključno z borilnimi veščinami, so se izkazali za učinkovite pri izboljšanju socialnih kompetenc obsojencev ter zmanjšanju čustvenih stisk, kot sta depresija in tesnoba. Vključitev borilnih veščin v rehabilitacijske programe pripomore k večji socialni povezanosti med obsojenci, zmanjšanju nasilja in izboljšanju njihove socialne reintegracije. Borilne veščine so učinkovite pri razvoju pozitivne samopodobe, ki je ključna za uspešno reintegracijo v družbo. Programi, ki vključujejo borilne veščine, so učinkoviti pri zmanjševanju povratništva. Pomembno je, da so ti programi ustrezno vodeni, saj nepravilna izvedba lahko privede do negativnih učinkov za obsojence, predvsem v obliki povečanja nasilja v zaporih.
Ključne besede: rehabilitacija, obsojenci, borilne veščine, športna dejavnost, reintegracija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (539,33 KB)

Opis: Skozi desetletja je kazen zapora postala predmet številnih razprav in kritične presoje. Svoboda je ena izmed temeljnih človekovih pravic, zato je mogoče pričakovati, da se kazen zapora kot način kaznovanja uporablja le kot skrajno sredstvo. Zapor ne predstavlja vedno najučinkovitejše oblike kaznovanja, saj lahko za storilca pomeni kruto in ponižujočo sankcijo, ki pogosto povzroči negativne posledice na njegovo psihološko stanje, socialne odnose in življenjske priložnosti. Prav tako negativno vpliva na finančno blagostanje in odnose posameznika. Posledično se je v sodobnih kazenskopravnih sistemih razvila vrsta alternativnih kazni, katerih osnovni namen je nadomestiti kratkotrajne zaporne kazni in zmanjšati velike stroške zapornih kazni ter negativne učinke institucionalizacije, ki lahko vodijo v povratništvo. Med ključne dejavnike, ki vplivajo na preprečevanje povratništva, sodijo socialna podpora, dostop do izobraževanja in usposabljanja, zaposlitve, kakovost rehabilitacijskih programov ter osebne značilnosti posameznika. Zaporna kazen v obliki dolgotrajne izolacije obsojencev od širše družbe in njihova stigmatizacija povečujeta tveganje za povratništvo. Nasprotno alternativne kazenske sankcije prispevajo k zmanjšanju povratništva, saj storilcu omogočajo ohranjanje stikov z družbenim in s socialnim okoljem, nadaljevanje zaposlitve in sodelovanje v različnih programih izven zapora, ki pripomorejo k njihovi resocializaciji.
Ključne besede: zapori, alternativna kazen, povratništvo, sankcije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,00 MB)

Opis: V slovenskem jeziku obstaja kar nekaj terminoloških slovarjev, ki pokrivajo področje kibernetske varnosti, vendar pa večinoma niso primerni za uporabo izven ozke strokovne javnosti. Med obstoječimi je nekaj zastarelih, nekaj je povsem ozko usmerjeno tehničnih in brez ustreznih razlag, nekaj pa takšnih, ki se sicer sproti posodabljajo, a imajo pogosto zelo kompleksne razlage, neprimerne za splošno javnost ali javnosti, ki se s kibernetsko varnostjo srečujejo zgolj občasno. To diplomsko delu na podlagi analize gesel v obstoječih slovarjih in glosarjih, z izdelavo lastnega korpusa kibernetske varnosti v obsegu več kot milijon besed in s pomočjo razlag v tujih glosarjih in slovarjih utemelji in v več kot stotih geslih oblikuje izhodišče za nov slovar kibernetske varnosti, ki bi bil dovolj preprost za uporabo izven ozkih krogov industrije kibernetske varnosti in uporaben tako za praktike kibernetske varnosti kot tudi za splošno, nestrokovno javnost, predvsem tiste, ki se s kibernetsko varnostjo srečujejo zgolj občasno, na primer novinarje. Analiza je namreč pokazala, da obstoječi slovarji in glosarji za ta namen niso najbolj primerni, tudi kadar vsebujejo analizirana gesla. Še bolj kot to pa se je izkazalo, da številnih izrazov, ki so v svetu kibernetske varnosti še kako aktualni, ni na voljo nikjer, niti v slovarjih in glosarjih niti v drugih vrstah javno dostopnih besedil, zato izpostavljamo potrebo ne samo po pripravi tovrstnega slovarja – ali samostojno ali v okviru obstoječih slovarjev – pač pa tudi nujo po njegovem stalnem dopolnjevanju zaradi nenehnega nastajanja novih konceptov, terminov in trendov.
Ključne besede: slovaropisje, korpusno jezikoslovje, terminološki slovar, kibernetska varnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Preoblikovanje Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana (MR MOL) v Mestno policijo se pojavlja kot pomembna tema v kontekstu zagotavljanja splošne ravni varnosti in izboljšanja kakovosti življenja prebivalcev samega mesta. Mestno redarstvo se že danes sooča z mnogimi izzivi na področju varnosti, hkrati pa predstavlja pomemben varnostni subjekt na lokalni ravni. Glavni cilj preoblikovanja v Mestno policijo je povečati pooblastila, razširiti pristojnosti ter izboljšati organizacijsko učinkovitost redarstva, s čimer bi MR MOL postala še bolj aktiven partner pri vzdrževanju ali dvigu ravni splošne varnosti. Za preoblikovanje je že delno zagotovljena pravna podlaga v Zakonu o glavnem mestu, ki opredeljuje poseben status Ljubljane kot glavnega mesta Republike Slovenije in ki v svojih določbah tudi omogoča način financiranja novonastale službe. Drugi in glavni korak predstavlja širitev zakonodaje predvsem z razširitvijo določb Zakona o občinskem redarstvu ali uvedbo popolnoma novega zakona z namenom uvedbe obsežnejših pristojnosti in pooblastil bodoči Mestni policiji. Organizacijsko prestrukturiranje bi zahtevalo uvedbo novih oddelkov z jasno opredeljenimi nalogami, kot so preiskovanje kaznivih dejanj, krvnih deliktovin drugih specializiranih nalog. Analiza primerjalnih podatkov kaže, da MR MOL že danes izvaja več ukrepov po Zakonu o javnem redu in miru v primerjavi z drugimi medobčinskimi redarstvi, kljub omejenim kadrovskim virom. PU Ljubljana, ki ima precej več zaposlenih in se ukvarja z zahtevnejšimi varnostnimi izzivi nakazuje na dejstvo, da MR MOL kljub manjši kadrovski kapaciteti uspešno pokriva pomemben del nalog zadanih v zakonodaji. Podpora preoblikovanju v Mestno policijo je bila izražena preko ankete izvedene med zaposlenimi v MR MOL, katere rezultati kažejo na to, da večina anketiranih podpira spremembo organizacijske strukture. Kljub temu so zaposleni izrazili zadržke glede prevzemanja nekaterih zahtevnejših nalog, kot so preiskovanje krvnih in spolnih deliktov ter premoženjskih kaznivih dejanj. Preoblikovanje kot takšno bi posledično zahtevalo obsežno izobraževanje in usposabljanje, z namenom pridobitve potrebnih znanj in spretnosti za učinkovito izvajanje nalog nove organizacije. Mestna policija bi lahko z izboljšano organizacijsko strukturo, širšimi pooblastili ter večjo avtonomijo igrala ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti v Ljubljani. Takšno preoblikovanje bi prineslo še globjo povezanost z lokalno skupnostjo, ki jo Mestno redarstvo že zdaj uživa med prebivalci ter boljšo odzivnost na varnostne izzive in s tem tudi povečanje splošnega občutka varnosti med prebivalci prestolnice.
Ključne besede: občinsko redarstvo, mestna policija, Mestna občina Ljubljana, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: V zaključnem delu se obravnava uporaba brezpilotnih zrakoplovov (tako imenovanih dronov) pri tehničnem varovanju premoženja, pri čemer je poudarek na oceni njihove uporabnosti in skladnosti z zakonodajo v Republiki Sloveniji. Delo se loteva pomislekov javnosti glede zasebnosti in analizira, ali so strahovi pri uporabi dronov za tehnično varovanje upravičeni. Predstavljeni so argumenti, ki podpirajo tezo, da so droni stroškovno učinkovitejši in varnejši od tradicionalnih metod varovanja, ob upoštevanju veljavnih zakonskih predpisov, ustreznega usposabljanja operaterjev in spoštovanja pravil varovanja podatkov in zasebnosti. V osrednjem delu so analizirana pravna vprašanja glede obdelave osebnih podatkov in varstva zasebnosti pri uporabi dronov v Sloveniji. Predstavljeni so tudi tehnični vidiki sistemov brezpilotnih zrakoplovov in različne senzorske tehnike, nameščene nanje. Raziskava si prizadeva ovrednotiti učinkovitost dronov pri zagotavljanju varnosti, analizirati njihove prednosti in slabosti v primerjavi s tradicionalnimi metodami varovanja, obravnavati finančno plat uporabe ter oceniti njihovo uporabnost pri prepoznavanju varnostnih groženj. Cilj zaključnega dela je prispevati k razumevanju izzivov in priložnosti, ki jih prinaša uporaba dronov v varnostni industriji. Poudarjena je potreba po celoviti analizi različnih vidikov uporabe brezpilotnih zrakoplovov, kar vključuje tehnične, pravne, finančne in družbene vidike. Razumevanje teh izzivov je ključnega pomena za učinkovito integracijo dronov v sistem tehničnega varovanja. Delo poudarja, da je ob ustreznem upoštevanju zakonodaje in predpisov glede uporabe dronov strah pri uporabi le-teh za tehnično varovanje neupravičen.
Ključne besede: brezpilotni zrakoplovi, tehnično varovanje, premoženje, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,42 MB)