| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 2971
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Lažna in izsiljena priznanja mladoletnikov
Klara Brežnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje pomanjkljivosti zasliševanja, katera se pojavijo pri zasliševanju mladoletnikov. Te poleg oseb s posebnimi potrebami, oseb z nižjo ravnjo inteligence (merjeno po IQ ravni) in oseb z diagnosticiranimi psihosomatskimi motnjami predstavljajo posebej ranljivo populacijo, saj zaradi še svoje ne razvitosti ne znajo oceniti resnosti zaslišanja, ter posledice, ki lahko iz tega nastanejo. Prav tako so v nevarnosti, da same sebe inkriminirajo, zaradi nepoznavanja ali nerazumevanja zakonov in svojih pravic, oziroma še ne dojemajo pravnih posledic, ki lahko nastanejo. Problem nastane v policijskem sistemu, v katerega je vnaprej uvedena neusmiljena taktika zasliševanja, katera je primarno namenjena pridobivanju priznanja in ne iskanju resnice, katera po vsem tem niti ni prilagojena za zaslišanje mladoletnih osumljencev. Pri tem bomo v tej nalogi spoznali tehnike, ki jih policisti uporabljajo za pridobivanje priznanj, katere bomo presodili in evalvirali na podlagi primerov, kjer je bila uporabljena Reidova tehnika. Težava je tudi, da mladoletne osebe velikokrat zavrnejo prisotnost odvetnika, družinskega člana ali prijatelja, saj menijo, da so zaradi svoje neudeleženosti pri povzročitvi kaznivega dejanja varni. Prav pod pritiskom ostrih tehnik zasliševanja hitreje popustijo, saj iščejo hitro olajšanje (da gredo čimprej domov), rečejo kar mislijo da policisti želijo slišati in ker menijo, da bodo priznanje lahko odvzeli in bodo s tem varni pred pregonom. Najpogosteje pa mladoletniki podajo lažno ali izsiljeno priznanje, kadar s tem branijo družinskega člana ali prijatelja.
Keywords: diplomske naloge, lažno priznanje, izsiljeno priznanje, Reidova tehnika, mladoletniki
Published: 26.10.2021; Views: 1; Downloads: 1
.pdf Full text (1,06 MB)

2.
Varnostno samoorganiziranje prebivalcev
Brina Audič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Nezaupanje in nezadovoljstvo nad načinom izvajanjem policijskega dela vodi skupnost v samoorganiziranje. Lahko pa se skupnost odzove tudi drugače, kadar pričakovanja skupnosti niso dosežena in potrebe ostanejo nezadoščene. Govorimo o vigilanitzmu. Razlika med samoorganiziranostjo in vigilantizmom je predvsem ta, da o vigilantizmu govorimo, kadar človeka oziroma skupino ljudi vodi lastna presoja o storjenem dejanju, bodisi napačno bodisi pravilno, kar lahko vodi tudi v uporabo nezakonitih metod. Samoorganizirane skupine pa so že pogost pojav v kontekstu policijskega dela v skupnosti, kar pomeni, da si prizadevajo predvsem za zaščito skupnosti in ne delujejo na nezakonit način. Cilj je bilo ugotoviti ali geografska lega vpliva na način kako skupnost in policija dojema samoorganizirane skupine. V Ameriki je prisotnost rasne nestrpnosti še vedno del vsakdana in bolj v ospredju v primerjavi z Evropo. Skozi teoretični del in prebrane raziskave smo ugotovili, da so mnenja policijske skupnosti in prebivalcev do samoorganiziranih skupin razdvojena. Večinsko jih podpirajo, so pa predvsem v Združenih državah Amerike še vedno skeptični do organizacij, ki jih sestavljajo etnične manjšine. Sama uspešnost organizacij na dolgi rok ni zabeležena v nobenem primeru. Dokazano je, da lahko morebiti pripomorejo k zmanjševanju priložnosti za storitev kaznivega dejanja s svojo prisotnostjo in patruljami, ni pa bistvene povezave med delovanjem samoorganiziranih skupin in zmanjšanju kriminala na patruljnem območju. Bistvenega pomena je vzpostavitev, gradnja in kasneje tudi ohranjanje odnosov med policijo in skupnostjo. Policija je tista, ki mora ugotoviti in oceniti potrebe skupnosti ter stremeti k temu, da jih zadosti, saj to vodi v večje zaupanje s strani skupnosti.
Keywords: diplomske naloge, varnostno samoorganiziranje, vigilantizem, policijska dejavnost, varnost, samozaščita
Published: 26.10.2021; Views: 10; Downloads: 2
.pdf Full text (1,37 MB)

3.
Profiliranje in profiliranje v Italiji
Metka Gregorič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Profiliranje je metoda, s katero se na podlagi več dejavnikov sklepa lastnosti storilca kaznivega dejanja. Pod dežnikom profiliranja se skriva mnogo definicij in opredelitev, ki skušajo zajeti bistvo metode. Pred opisovanjem metode smo v diplomskem delu jedrnato opredelili okvir profiliranja – forenzično psihologijo, nato smo kljub neenotnosti v definicijah poskusili zajeti esenco metode in jo predstaviti na čim preprostejši način. Eno izmed sivih območij metode je opredelitev poklica profilerja – nikjer namreč ne najdemo enotne opredelitve ter zakonske podlage, ki bi določala, kdo lahko opravlja omenjeni poklic. Ker je to še vedno vprašanje, smo del pričujoče razprave namenili opisovanju profilerjev in njihovih nalog. Začetki metode veljajo za relativno plitke (ne segajo daleč v preteklost), zato smo pri pisanju velik del pozornosti usmerili v opisovanje zgodovinskih dogodkov in osebnosti, ki so prispevali k razvoju in nadgradnji tako na svetovni kot italijanski ravni. Ker je Italija v prejšnjem stoletju utrpela bistveni porast nasilnih kaznivih dejanj (predvsem serijskih umorov) in se tudi sama razvijala na področju profiliranja, smo raziskali področje ureditve in uporabnosti profiliranja v sosednji državi. Profiliranje kot razmeroma nova metoda na področju kazenskih preiskav med akademiki in laiki še vedno vzbuja veliko vprašanj in domišljije. Znanstveniki se ne morejo odločiti, ali metodo profiliranja označiti za novo znanost, ki v svet policijskega dela prinaša nova preiskovalna orodja, ali za obliko umetnosti, ki jo mediji in popularna kultura poveličujejo. Zaradi velike razdvojenosti v mnenjih, ki obkroža definicijo profiliranja in vidike uporabnosti, smo se v diplomskem delu spraševali o njeni operativni uporabnosti in učinkovitosti ter predstavili izbrano študijo, ki je preiskovala ta vidik.
Keywords: diplomske naloge, profiliranje, profiliranje v Italiji, forenzična psihologija, profiler, uporabnost profiliranja
Published: 26.10.2021; Views: 0; Downloads: 0
.pdf Full text (609,84 KB)

4.
Preiskovanje nasilja v družini na območju policijske uprave Ljubljana
Mitja Svete, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili pomembno vlogo policistov pri preiskovanju in obravnavi storitve kaznivega dejanja v družini. Predstavili smo, kako kompleksno je preiskovanje kaznivega dejanja nasilja v družini s strani policistov. Za vsak primer preiskave nasilja v družini je za policiste ključno dobro poznavanje dinamike družinskega okolja in predkazenskega postopka ter kazenske zakonodaje. Pri obravnavanju primerov smo ugotovili, da gre za zasebne prostore, kjer so družine izolirane, še toliko bolj, če v njih vlada nasilje. Gre za prikrito obliko nasilja, ki ga je težko prepoznati in preprečiti, z namenom pomagati oškodovancu in storilcu. V večini primerov žrtve o nasilju nočejo spregovoriti, saj ima kratkoročne in dolgoročne posledice (psihične, socialne in ekonomske). Zaradi teh posledic žrtve ne prijavijo nasilja ali pa v postopku na sodišču odstopijo od njega. Osrednji del diplomskega dela obsega značilnosti nasilja v družini in pomembne dejavnike, ki vplivajo na dinamiko med družinskimi člani. Za kakovostno policijsko preiskavo je pomembno tudi poznavanje zakonodaje pri preiskovanju nasilja v družini, s katero zaščitijo oškodovanca. Opisali smo, da je nujno sodelovanje z drugimi organi in organizacijami pri preprečevanju ter obravnavi nasilja v družini. Zajeli smo organe in organizacije, ki na zakonski podlagi ukrepajo, s tem, da nudijo različne oblike pomoči z namenom zaščite oškodovanca in ukrepajo zoper povzročitelja nasilja. Vsi ti organi in organizacije niso dovolj, če žrtev ali storilec noče sodelovati z njimi. Ključno vlogo odigrajo, kadar imajo popolno sodelovanje z žrtvijo in s storilcem kaznivega dejanja nasilja v družini, saj le takrat lahko pomagajo žrtvi in rehabilitirajo storilca. Opravili smo primerjavo policijske preiskave nasilja v družini, razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem, med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Primerjali smo zakonsko podlago, na podlagi katere lahko policisti ukrepajo. Zajeli smo število obravnav prekrškov in kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški ter jih prikazali v obliki tabel. Opisali smo delo policistov, državnih tožilcev in sodišč pri obravnavi nasilja v družini. Ugotovili smo, da se število obravnavanih kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški malo razlikuje. Opazna je razlika v zakonski obravnavi in v časovnem obdobju izvajanja ukrepov policije, državnih tožilcev in sodišč, ki zaščitijo žrtve ter preprečijo storilcu nadaljnje izvajanje nasilja v družini. V diplomskem delu smo zajeli tudi nasilje nad starejšimi, ki ga v večini primerov težko odkrijemo, zato večinoma ostane skrito, saj so žrtve izolirane. Opisali smo elemente in družinsko dinamiko, zakaj pride do pojava nasilja v družini ter razloge, zakaj večinoma časa ostaja skrito. Na podlagi statističnih podatkov smo prikazali, da je odstotek povzročiteljev nasilja srednjih let in zelo majhen odstotek starostnikov. V analizi primera smo predstavili primer obravnavanega nasilja v družini na območju Policijske uprave Ljubljana. Predstavljeni so kompleksni odnosi med družinskimi člani, ki so imeli pomembno vlogo, da je prišlo do preiskave nasilja v družini. S primerom sem želel izpostaviti, kako pomembno je zgodnje odkrivanje nasilja, ki posledično vpliva na nadaljnje ukrepe policije in različnih organov in organizacij.
Keywords: diplomske naloge, nasilje v družini, kaznivo dejanje, oškodovanec, storilec, policija
Published: 20.10.2021; Views: 59; Downloads: 5
.pdf Full text (1,43 MB)

5.
Prostorska stiska v zaporih
Mateja Budna, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Zapori so ustanove, v katerih so nameščeni obsojenci, ki so obsojeni na zaporno kazen. Ko govorimo o zaporni kazni, gre za kazen, ki obstaja že dolgo. Včasih je kaznovanje potekalo na različne, manj humane načine, od bičanja, sežiganja, obešanja in podobno do današnje kaznovalne politike, ki je doživela velik preobrat. V diplomski nalogi smo se osredotočali na prostorsko stisko v zaporih, ki je še danes aktualen globalen problem. Vse kaže na to, da se tako resen problem ni prav veliko spremenil čez leta. Tako drugod, kot tudi v Sloveniji je v zavodih za prestajanje kazni zapora velik problem, prezasedenost oziroma prenatrpanost zaporov, neustrezni bivalni pogoji, pomanjkanje zaporskega osebja, omejene pravice zapornikov in pripornikov ter neustrezna zgradba zavoda za prestajanje kazni zapora. V Sloveniji imamo šest zavodov za prestajanje kazni zapora, ki smo jih na kratko tudi opisali. Globalna prenatrpanost zaporov predstavlja tako za zaprte osebe kot tudi za osebje, zaposleno v zaporih pomemben izziv, saj vpliva na neustrezno spoštovanje temeljnih pravic, prikrajša zapornikom možnost določenih ugodnosti, predstavlja tudi izziv za zdravje, razpoloženje ter negativno vpliva na duševno zdravje oseb, ki bivajo v zavodih. Tudi upraviteljem zapora prinaša prostorska stiska v zaporih, slabše in težje obvladljive izzive na področju varnosti, upoštevanja humanih pogojev in standardov. S preprečitvijo prenatrpanosti lahko dosežemo boljše vzdušje v zaporu, ustrezne bivalne pogoje ter boljše delovanje celotnega zaporskega sistema. Tudi zapornikom bi bilo zagotovljeno opravljanje raznih rekreacijskih dejavnosti v dodatnih prostorih ter možnost obiskov in še kaj več. Ključna rešitev za boljše pogoje v zaporih je prenova in izgradnja zaporov, bolj natančno v slovenskem prostoru govorimo o prenovi ženskega zapora na Igu ter izgradnji novega moškega zapora v Dobrunjah.
Keywords: diplomske naloge, zapor, zaporniški sistem, zaporna kazen, prostorska stiska v zaporih, bivalne razmere
Published: 20.10.2021; Views: 50; Downloads: 2
.pdf Full text (997,35 KB)

6.
Sistematično testiranje programske opreme
Anita Seretinek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Z vprašanjem, kako kakovosten je razvit produkt, se soočajo številna podjetja, saj je vključevanje preverjanja kakovosti produktov v organizacijske procese še vedno premalo prisotno. Prepričanje, da je treba za testiranje produktov zaposliti poseben kader, specializiran za zagotavljanje kakovosti, pa se vse bolj uveljavlja. Ker se v kakovosti produktov odražajo profesionalnost, skrb za varnost in predanost dobri uporabniški izkušnji, bi vsako sodobno podjetje moralo v svoje procese vpeljati tudi testiranje posameznih produktov. Ko se podjetje za to odloči, pa je v ospredju problematika, katere oblike testov izvajati in kakšen kader naj bi jih izvajal. V diplomski nalogi so najprej obravnavani teoretični vidiki testiranja programske opreme, v praktičnem delu pa je preverjeno dejansko stanje na tem področju v praksi. Teoretični del naloge je zato sestavljen iz pregleda različnih metod in vrst testiranj programske opreme, modelov razvoja programske opreme ter orodij za avtomatsko testiranje. Predstavljeno je tudi, kako v podjetje vpeljati testiranje, ali se podjetjem zaposlovanje testerjev splača in v kolikšni meri je testiranje učinkovito. Ravnanje v praksi pa se ugotavlja s pomočjo ankete, in sicer na podlagi štirih hipotez, ki so na podlagi prejetih odgovorov ovržene ali potrjene.
Keywords: diplomske naloge, testiranje programske opreme, avtomatsko testiranje programske opreme, razvoj programske opreme, testiranje
Published: 20.10.2021; Views: 20; Downloads: 3
.pdf Full text (1009,04 KB)

7.
Skladišče podatkov SIEM sistemov
Katja Bajs, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V uvodu zaključnega dela je predstavljeno trenutno stanje, ki nas je motiviralo za preučevanje izbrane tematike SIEM sistemov, podatkovnih skladišč ter zaznane uporabnosti teh sistemov. Izpostavljena so tudi raziskovalna vprašanja, s katerimi smo se ukvarjali tekom raziskovalnega dela te diplomske naloge. V teoretičnem delu so predstavljene ključne značilnosti informacijske varnosti ter značilnosti, ki se lahko povežejo z izbrano temo zaključnega dela. Kot osrednja tema dela so podrobno predstavljeni SIEM sistemi in podatkovna skladišča. Pred pričetkom raziskovalnega dela smo poiskali relevantne dosedanje raziskave ter jih nekaj preučili in predstavili. Raziskovalnega dela smo se lotili s pripravo raziskovalnega modela, na osnovi katerega smo postavili natančno določene hipoteze, s katerimi smo postavili nadaljnje temelje za izvajanje raziskovalnega dela. Vprašalnik smo sestavili na osnovi konstruktov, ki so predstavljeni na raziskovalnih modelih, in glede na postavljene hipoteze oblikovali vprašanja. Sledilo je zbiranje podatkov, ki je potekalo preko spletnih storitev (e-pošta, socialna omrežja). Z zbranimi podatki smo opravili analize z namenom potrjevanja hipotez. Z rezultati in opravljeno analizo smo potrdili dve hipotezi v celoti, ostale hipoteze pa le delno. Za rezultati je zapisana tudi razprava, kjer smo pojasnili morebitna neskladja rezultatov in zakaj menimo, da so rezultati takšni kot so. V zaključku smo pojasnili pomen rezultatov za širše raziskovalno okolje. Tukaj se zopet navežemo na opravljen teoretični del in pregled dosedanjih raziskav. Prav tako smo zapisali možne načine nadaljnjega dela v tej smeri na obravnavanem področju
Keywords: diplomske naloge, SIEM sistemi, varnost informacij, skladišče podatkov, uporabnost
Published: 20.10.2021; Views: 11; Downloads: 1
.pdf Full text (1,20 MB)

8.
Stroški (pred)kazenskega postopka (analiza primera)
Špela Štelcer, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka storitev, dobrina za svojo izvedbo, pridobitev nekaj stane. Enako velja tudi za našo državo. Za svoje delovanje potrebuje sredstva in proizvaja stroške, ki so neizogiben del procesa. V tej nalogi smo se posvetili stroškom, ki nastanejo tekom predkazenskega in kazenskega postopka. Predstavljen je celoten potek postopek, ki je povezan s stroški, od prijave na policiji do obsodbe in nastopa kazni zapora. Svojo pozornost smo usmerili v policijo, državno tožilstvo, sodišče in zavod za prestajanje kazni zapora ter predstavili smo, kje prihaja do izdatkov v posamezni inštituciji. Predstavili smo tudi nekaj na temo delovanja nevladnih organizacijah na področju kriminalitete in kako le te poskušajo pomagati žrtvam kriminala ter omenili nekaj preventivnih dejavnosti, ki jih izvajajo državni organi in že omenjene nevladne organizacije. Potem pa smo prešli na konkreten primer hujšega kaznivega dejanja iz leta 2020, ki se je zgodil na Štajerskem. S pomočjo primera smo prikazati koliko stane policijsko delo, koliko porabi tožilstvo, koliko in kdo plača sodni postopek, koliko denarja je potrebno za vzdrževanje zaprte osebe, kakšni so proračuni omenjenih državnih organov, koliko proračuna namenijo za določene stvari, koliko so plačani uslužbenci ter podobno. Tako smo predstavili celotni strošek, ki ga predstavlja (pred)kazenski postopek za točno določen primer. Analiza je pokazala, da stroški postopka presegajo stroške nastale pri manjših kaznivih dejanjih in da je učinkovitejše vlagati v preventivne dejavnosti kakor v represivne.
Keywords: diplomske naloge, kazenski postopek, stroški kazenskega postopka, policija, sodišče
Published: 20.10.2021; Views: 14; Downloads: 0
.pdf Full text (492,80 KB)

9.
Garantna dolžnost kot podlaga za neprava opustitvena kazniva dejanja
Sara Kovačič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Pri splošnem pojmu kaznivega dejanja gre za teoretičen koncept in ne za konkretno kaznivo dejanje. Splošni pojem kaznivega dejanja zajema točno določene splošne in vsem kaznivim dejanim skupne značilnosti, ki jih mora vsebovati tudi vsako konkretno kaznivo dejanje. Če jih ne vsebuje preostane zgolj zaključek, da kaznivo dejanje kot tako ne obstaja in tudi kazenske odgovornosti zanj nihče ne prevzame. Splošni pojem kaznivega dejanja ima torej točno določene elemente in določen vrstni red med njimi, ki ga je potrebno obvezno upoštevati pri vsakem posameznem kaznivem dejanju, to pa so voljno ravnanje človeka, bit inkriminacije, protipravnost in krivda. Samo ravnanje človeka in ne ravnanje živali ali delovanje višje sile, lahko postane kaznivo dejanje, predpostavka pa je, da gre za voljno ravnanje, torej tako, ki ga ima človek v oblasti. Najpogosteje se pravna praksa srečuje s kaznivimi dejanji, izvršenimi v storitveni obliki, vendar kazensko pravo tudi pasivnost obravnava kot ravnanje. Skupno ime za pasivna ravnanja, ki ogrožajo kazenskopravne dobrine so opustitve, te se pa naprej delijo na prave in neprave opustitve. Skupno obema je, da posameznik ni preprečil nastanka prepovedane posledice, vendar bi to moral storiti, razlika pa je v tem, da bo oseba za nepravo opustitveno kaznivo dejanje odgovarjala zgolj tedaj, ko ji bo dokazana posebna življenjska zveza v razmerju do žrtve, iz katere izhajajo določene odgovornosti. Ta življenjska zveza se imenuje garantna dolžnost, ki pa ni posebej urejena v kazenskem zakonu. Nosilec garantne dolžnosti se imenuje garant, položaj osebe v razmerju do žrtve pa se imenuje garantni položaj. Garantne dolžnosti je potrebno iskati v področnih zakonih ali drugih aktih, ki urejajo tisto razmerje, s katerim ima pravosodje opravka. Garanti varnosti postanejo posamezniki tudi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, v ospredju predvsem učitelji, policisti in poklicni vozniki.
Keywords: diplomske naloge, kaznivo dejanje, storitev, opustitev, garantna dolžnost
Published: 19.10.2021; Views: 38; Downloads: 21
.pdf Full text (580,02 KB)

10.
Zaščita žrtev družinskega nasilja v Republiki Sloveniji
Maja Javornik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje v družini je kompleksen pojav, ki se skrije pred očmi javnosti v najmanjši delec družbe - v družino. Gre za dolgotrajno nasilje, ki se pogosto odkrije, ko ima žrtev vidne posledice, v skrajnem primeru pa ko ta umre. Do tega velikokrat pride, saj je žrtev ujeta v krogu nasilja, iz katerega je težko pobegniti. Zato je pomembno žrtev zaščititi s primernimi ukrepi, ko se tovrstno nasilje odkrije, in ji ponuditi pomoč. Nasilje v družini je lahko prepoznano kot prekršek, ki ga določa 6. člen Zakona o javnem redu in miru, ali pa kot kaznivo dejanje, ki ga opredeljuje 191. člen Kazenskega zakonika. Pri obeh gre za podobna dejanja, vendar z različno globokimi posegi v človekove pravice in temeljne svoboščine žrtve. Tako lahko glede na te posege sorazmerno enako posegata policija in sodišče v pravice in temeljne svoboščine povzročitelja z varnostnimi ali omejitvenimi ukrepi. Pod slednje štejemo policijsko pridržanje, privedbo, pripor, hišni pripor ter ostale nadomestne ukrepe. Le-te urejata Zakon o kazenskem postopku in Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Glavne varnostne ukrepe pa ureja Zakon o prepovedi nasilja v družini. Ti so varovanje življenja in zagotavljanje osebne varnosti žrtve, ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj, napotitev v programe, ukrepi za zagotavljanje varstva otrok in prepustitev stanovanja v skupni uporabi. Le-ti se različno usklajujejo z ostalimi zakoni. Pomembno pa je izpostaviti ukrep prepovedi približevanja določeni osebi ali kraju, ki je tako varnostni, kot tudi omejevalni ukrep, ter je poleg pripora tudi eden najpogosteje izrečenih. Zakonodaja vseh teh naštetih posegov v pravice se je skozi čas spreminjala in dopolnjevala. Danes smo s tem dosegli obsežen nabor ukrepov, ki imajo velik potencial za dolgoročno odpravljanje nasilja v družini. V zakonodaji pa se še vedno srečujemo z nekaj pomanjkljivostmi, kar pa povzroči določene omejitve in probleme pri izvajanju le-teh.
Keywords: diplomske naloge, nasilje v družini, ukrepi za zaščito žrtve, zakonodaja, usklajenost zakonodaje
Published: 19.10.2021; Views: 37; Downloads: 17
.pdf Full text (580,01 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica