Search the digital library catalog

Abstract: S to raziskavo je bil cilj opozoriti na nove taktike socialnega inženiringa, ki vključujejo izkoriščanje čustvene reakcije na čustvenčke (ang. emojis). Prav tako je bil cilj tudi pojasniti, zakaj je kritična ocena elektronskih sporočil vedno bolj pomembna. Diplomsko delo se osredotoča na raziskovanje vpliva psiholoških dejavnikov, kot so čustvena inteligenca in psihološke ranljivosti, na dovzetnost posameznikov za socialni inženiring, predvsem v okviru kibernetskih napadov, kot sta phishing in smishing. Socialni inženiring temelji na izkoriščanju človeških šibkosti in želja, pri čemer napadalci z manipulativnimi tehnikami pridobivajo osebne podatke ali dostop do sistemov. V zadnjem času so zlorabe še bolj prefinjene, saj se poleg tradicionalnih tehnik vedno bolj uporabljajo čustveni dražljaji, kot so čustvenčki (emojis), ki dajejo napadom bolj prijazen in zaupanja vreden videz. Rezultati raziskave kažejo na to, kako čustvenčki vplivajo na zaznano varnost in pripravljenost prejemnikov na sodelovanje, kar lahko zmanjša njihovo previdnost pri sprejemanju odločitev v digitalnem okolju. Empirični del diplomskega dela vključuje eksperiment s spletno anketo, ki preučuje vpliv čustvenčkov v zlonamernih sporočilih na vedenje prejemnikov ter preizkuša, ali uporaba teh simbolov povečuje verjetnost, da bodo prejemniki sledili navodilom napadalcev. Ugotovitve kažejo, da lahko čustvenčki pri prejemnikih vzbujajo zaupanje, zaradi česar se povečajo možnosti, da se bodo odzvali na zlonamerna sporočila.
Keywords: čustvenčki, socialni inženiring, phishing, manipulativne tehnike, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.12.2024; Views: 0; Downloads: 80
Full text (780,44 KB)

Abstract: Ob besedi kriminaliteta se nam lahko postavlja veliko vprašanj. Ali je kriminaliteta na podeželju sploh prisotna, v našem primeru na kmetijah? Kakšna kazniva dejanja se lahko zgodijo na kmetijah? Kdo so storilci? Odgovore na ta vprašanja smo želeli poiskati v diplomskem delu. Zaradi neposrednega stika s podeželjem in zaposlitvijo v policiji je bila izbrana tema še toliko bolj zanimiva. Zmotno je mišljenje, da se kriminaliteta na podeželju ne dogaja. Res je, da je tega v urbanem okolju več, ampak je prisotna tudi v ruralnem okolju. Velikokrat pride do kaznivega dejanja, vendar kmetje in ostali prebivalci na podeželju teh kaznivih dejanj ne prijavijo organom pregona. Razlogov za to je lahko več, morebiti zaradi strahu pred storilci, slabih medsosedskih odnosov, tudi veliko drugih dejavnikov lahko vpliva na to odločitev. V okviru zaključnega dela smo izvedli raziskavo na kmetijah v vseh vaseh v občini Puconci. Uporabili smo metodo anketiranja (papir in svinčnik). Zanimalo nas je predvsem, kakšne izkušnje imajo s kriminaliteto na njihovih kmetijah, v kakšnem obsegu je prisotna, in njihovo zadovoljstvo z delom policije. Analize so pokazale, da je kriminaliteta prisotna na kmetijah v občini Puconci, vendar ne v velikem obsegu. Najbolj izstopa premoženjska kriminaliteta, sledijo ji kršitve zaradi prehitre vožnje, pijančevanja, mučenja živali ter kršenje javnega reda in miru. Glede na to, da žal, število kmetij v Pomurju strmo upada, se pa kljub temu na teh kmetijah dogajajo kazniva dejanja, bi bilo smiselno, da se čim več kršitev prijavi policiji, ki lahko pomaga. Da ima potem še tistih malo kmetov, ki kljub slabim razmeram vztrajajo v tej dejavnosti, čim manj posledic, tako finančnih kot psihičnih in da tako ohranjajo še naprej voljo do kmetovanja in domače samooskrbe.
Keywords: kriminaliteta, podeželje, kmetje, kmetijstvo, občina Puconci, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 30
Full text (1,55 MB)

Abstract: Ruralno okolje je oddaljeno od urbanih mestnih središč, zanj je značilno predvsem, da ima manjše število prebivalcev ter da so družbene vezi močne, kar ustvarja specifične pogoje za družbeno nadzorstvo. Prebivalci lokalnih skupnostih se med seboj dobro poznajo in so pogosto v tesnih stikih, kar vpliva na dinamiko varnostnih razmer. V diplomski nalogi smo preučevali kriminaliteto in policijsko dejavnost v ruralnih okoljih, pri čemer smo se osredotočili na razlike v stopnji kriminalitete med ruralnimi in urbanimi območji, kako policija prilagaja svojo dejavnost tem območjem ter kako lokalni prebivalci dojamejo in se soočajo s kriminaliteto v svojem okolju. Ugotovili smo, da je v ruralnih okoljih zaznana manjša stopnja prijavljene kriminalitete, vendar se zdi, da to lahko odraža prisotnost t. i. sivega polja, kjer zaradi nepoznavanja zakonodaje ali nezaupanja v pravosodni sistem prebivalci ne prijavljajo kaznivih dejanj. Pogosto se raje odločajo za samostojno reševanje težav, brez vključevanja policije ali drugih varnostnih organov. Da bi izboljšali prijavljanje kaznivih dejanj in s tem zmanjševali sivo polje, bi bilo treba ljudi ozaveščati o pravicah in postopkih prijave ter s tem tudi okrepiti zaupanje v pravosodni sistem, poleg tega pa spodbujati tesnejše stike med lokalnim prebivalstvom in policijo ter drugimi varnostnimi organi.
Keywords: kriminaliteta, policijska dejavnost, ruralno okolje, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.12.2024; Views: 0; Downloads: 108
Full text (1,10 MB)

Abstract: Raziskave so pokazale, da je potrebno, da so represivni organi, vključno s policijo in redarstvom, ustrezno usposobljeni za pravilno in sorazmerno uporabo prisilnih sredstev. Zakonodaja je natančno opredelila, kdaj in kako se ta sredstva smejo uporabljati, da bi se preprečile zlorabe in zagotovile pravice posameznikov. Uporaba prisilnih sredstev v okviru zakonitih pooblastil je opredeljena kot nujna, a vendar občutljiva tema, ki zahteva natančno regulacijo zaradi možnosti poseganja v temeljne človekove pravice. Poudarjeno je bilo, da mora biti uporaba teh sredstev pravno urejena in skladna z načeli zakonitosti in sorazmernosti. Dovoljeno je bilo, da se prisilna sredstva uporabljajo le v omejenih okoliščinah, kjer druge metode niso učinkovite, pri čemer je bila vsaka uporaba vezana na spoštovanje človekovih pravic. Raziskave so pokazale, da morajo biti represivni organi, vključno s policijo in redarstvom, ustrezno usposobljeni za pravilno in sorazmerno uporabo prisilnih sredstev. Zakonodaja je natančno opredelila, kdaj in kako se ta sredstva smejo uporabljati, da se preprečijo zlorabe in zagotovijo pravice posameznikov. V diplomskem delu je bila preučena uporaba prisilnih sredstev v mestnem okolju, pri čemer je bilo ugotovljeno, kako so ta sredstva uporabljena s strani redarjev. Poudarjeno je bilo, da mora biti ravnovesje med zagotavljanjem varnosti in zaščito temeljnih svoboščin ohranjeno, pri čemer je bilo delovanje usklajeno z zakonodajo in etičnimi standardi. V raziskavi je bila analizirana zakonitost in etičnost uporabe prisilnih sredstev, z osredotočenostjo na usposobljenost redarjev in preventivno vlogo teh sredstev. Vključena je bila statistična analiza uporabe teh sredstev, ob preučitvi primerov iz Mestnega redarstva Ljubljana. Ugotovljeno je bilo, da je pravilna in sorazmerna uporaba ključnega pomena za ohranjanje zaupanja javnosti in učinkovitost delovanja redarstva.
Keywords: mestno redarstvo, prisilna sredstva, zakonitost, človekove pravice, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.11.2024; Views: 0; Downloads: 40
Full text (1,33 MB)

Abstract: Spletne goljufije so oblika kibernetske kriminalitete, ki se z naraščajočo uporabo interneta vse bolj širijo. Spletne goljufije vključujejo različne metode, s katerimi storilci pridobijo osebne podatke, finančne informacije ali druge občutljive podatke uporabnikov interneta. Zaradi njihove raznolikosti in kompleksnosti predstavljajo resno grožnjo tako posameznikom kot organizacijam. V diplomskem delu je predstavljeno preiskovanje spletnih goljufij, kar je zapleten in dolgotrajen proces, ki zahteva od preiskovalcev poleg splošnega policijskega znanja, tudi specifična računalniška znanja. Ključni dejavniki za uspešno preiskavo vključujejo zbiranje in analizo javno dostopnih podatkov s pomočjo namenskih orodij, ter mednarodno policijsko sodelovanje. Obravnavane so različne vrste spletnih goljufij, ki se pojavljajo v sodobnem digitalnem okolju, s posebnim poudarkom na postopkih preiskovanja teh kaznivih dejanj, analizi primerov iz prakse, ki ponazarjajo kompleksnost in raznolikost spletnih goljufij, ter izzivih, s katerimi se soočajo organi odkrivanja. Poudarjena je pomembnost celovitega pristopa k obravnavi spletnih goljufij, ki vključuje tako preiskovanje kot tudi preventivo. Na podlagi preučene literature je bilo ugotovljeno, da so organi pregona vedno uspešnejši, kar kažejo primeri uspešno zaključenih preiskav. Analizirani primeri lahko pri tem nudijo smernice za prihodnje preiskave.
Keywords: spletne goljufije, preiskovanje, kibernetska kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.11.2024; Views: 0; Downloads: 35
Full text (1,20 MB)