Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Raziskovalno delo magistrskega dela obsega raziskavo mišice HASEL. Proučen je bil način izdelave in kateri so najprimernejši materiali za izdelavo ustrezno delujoče mišice. Delo zajema pripravo programa za preizkušanje mišic v programu Matlab-Simulink in merjenje pomikov mišic v odvisnosti od električne napetosti. V raziskavi se je mišice zbujalo z napetostjo 6 kV. Pri tem so bili doseženi majhni pomiki mišic, ki so bili zaznani z laserskim merilcem. Želelo se je prikazati drugačno obliko mehkega aktuatorja, njegove prednosti in bodoča področja uporabe. V raziskavo so bile zajete različne velikosti in tipi mišice HASEL. S preizkusno ploščico skupaj s krmilno ploščo v programu Matlab-Simulink se je mišice krmililo na tri načine: zbujanje s konstantno napetostjo, zbujanje na signal (step funkcija, pulzni generator) in regulacija z regulatorjem P ali PID, kjer se je mišico pomikalo na želeno razdaljo, ki je bila izmerjena z laserskim merilcem. V delu so tudi podani in pojasnjeni komentarji na odzive mišic.
Ključne besede: mišica HASEL, MATLAB, visoka napetost, krmiljenje, kapacitivnost, kondenzator, digitalni signalni krmilnik
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 10
Celotno besedilo (5,78 MB)

Opis: Tehnološki razvoj zadnjih desetletij na področju robotike omogoča izjemne natančnosti robotskih mehanizmov. Vendar cena za vodenje takšnih mehanizmov ni majhna – zato so potrebne dodatne mehanske rešitve, ki sicer poenostavljajo vodenje, vendar nas v marsičem omejujejo. V tej magistrski nalogi se posvečamo nelinearnim regulacijam, s katerimi vodimo regulirani sistem na osnovi modela sprotno (angl. on-line). S pomočjo algoritmov računske inteligence aproksimiramo ta sistem v realnem času in na podlagi teh na modelu generiramo testne rešitve. Najboljše rešitve uporabimo kot vhod v regulirani sistem. Pozornost posvetimo izboljšavam obstoječega naprednega algoritma vodenja na osnovi modela. Tehnološki razvoj zadnjih desetletij na področju robotike omogoča izjemne natančnosti robotskih mehanizmov. Vendar cena za vodenje takšnih mehanizmov ni majhna – zato so potrebne dodatne mehanske rešitve, ki sicer poenostavljajo vodenje, vendar nas v marsičem omejujejo. V tej magistrski nalogi se posvečamo nelinearnim regulacijam, s katerimi vodimo regulirani sistem na osnovi modela sprotno (angl. on-line). S pomočjo algoritmov računske inteligence aproksimiramo ta sistem v realnem času in na podlagi teh na modelu generiramo testne rešitve. Najboljše rešitve uporabimo kot vhod v regulirani sistem. Pozornost posvetimo izboljšavam obstoječega naprednega algoritma vodenja na osnovi modela.
Ključne besede: on-line vodenje na osnovi modela, nelinearne regulacije, optimizacijski algoritmi po vzorih iz narave, vodenje robotskih mehanizmov, digitalni signalni krmilnik
Objavljeno v DKUM: 10.09.2019; Ogledov: 1646; Prenosov: 168
Celotno besedilo (18,13 MB)

Opis: V sledečem diplomskem delu je predstavljena izvedba sinhronega DC/DC pretvornika z uporabo mikrokrmilnika TMS320F28379D podjetja Texas Instruments. Opisana je zgradba DC/DC pretvornikov ter njihov pomen. Podrobneje je predstavljen sinhroni pretvornik navzgor ter njegovo vodenje z uporabo CLA enote procesorja na mikrokrmilniku. Opisana je napetostna regulacija, s katero nastavimo željeno izhodno vrednost napetosti. Opisana je tudi pulzno širinska modulacija. V programskem okolju Altium Designer smo načrtali pretvornik, napetostno ter tokovno regulacijo pa v programskem okolju Code Composer Studio. Preko digitalnega signalnega krmilnika smo vodili pretvornik, ki so ga dejansko izdelali in na njem izvedli poizkuse
Ključne besede: sinhroni DC-DC pretvornik, CLA, pulzno širinska modulacija, P-regulator, digitalni signalni krmilnik
Objavljeno v DKUM: 06.02.2019; Ogledov: 3170; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: Zaradi čedalje zmogljivejših računalniških integriranih vezij se je razvila potreba po hitrejši in učinkovitejši komunikaciji med posameznimi računalniškimi enotami. Prav tako se pojavlja zahteva po vedno večji količini prenesenih podatkov. V tem magistrskem delu smo raziskali in implementirali komunikacijo, oziroma prenos podatkov, med digitalnim signalnim krmilnikom proizvajalca Texas Instuments, ter uporabniškim vmesnikom na osebnem računalniku. Komunikacija temelji na Ethernet omrežju in uporablja TCP/IP protokol. Za izvedbo komunikacije smo uporabili omrežni čip WIZNET W5200, s fiksno ožičenim TCP/IP protokolskim skladom. Uporabniški vmesnik za vzpostavitev in testiranje komunikacije smo izdelali v programskem orodju MATLAB/Simulink.
Ključne besede: osebni računalnik, digitalni signalni krmilnik, komunikacija, prenos podatkov, Ethernet, TCP/IP
Objavljeno v DKUM: 11.09.2015; Ogledov: 1941; Prenosov: 158
Celotno besedilo (3,28 MB)

Opis: Sodobni čas si človek težko predstavlja brez osebne mobilnosti in avtomobilov. Primarni energetski vir za pogon vozil še vedno ostajajo fosilna goriva, čeprav se v zadnjem času vse bolj vpeljujejo alternativna pogonska sredstva. Alternativo konvencionalnim vozilom z motorjem z notranjim izgorevanjem predstavljajo električna vozila, ki zaradi izboljšav v tehnologiji pogonskih sklopov in hranilnikov energije, postajajo vse bolj konkurenčna in splošno razširjena. Kljub dejstvu, da so električna vozila že komercialno dostopna na trgu, potekajo raziskave v smeri boljšega izkoristka in splošne optimizacije. V delu je predstavljen eden izmed podproblemov optimizacije, to je združitev dveh tradicionalno ločenih samostojnih sklopov, in sicer pretvornika za pogon motorja, ter pretvornika za napajanje baterij v integrirani pretvornik. Na ta način je mogoče prihraniti nekaj elementov, ter tako znižati ceno in težo vozila. To je mogoče zaradi dejstva, da vožnja in polnjenje baterij nikoli ne potekata hkrati. Integrirani pretvornik lahko deluje v dveh režimih delovanja. V prvem režimu je uporabljen za napajanje baterij, v drugem za napajanje pogonskega asinhronskega motorja. V tem magistrskem delu je podrobno opisan režim s katerim napajamo pogonski motor. Uporabljeno je vektorsko vodenje motorja z uporabo teorije orientacije polja (FOC). Predstavljene so nezvezne modulacijske tehnike vektorske modulacije (DPWM), ki omogočajo zmanjšanje stikalnih izgub. Prikazano je tudi delovanje v območju nadmodulacije, s katero se lahko razširi napetostno območje pretvornika. Algoritem vodenja motorja je implementiran na digitalnem signalnem krmilniku, pri čemer je uporabljen pristop programiranja z avtomatskim generiranjem kode.
Ključne besede: integrirani pretvornik, asinhronski motor, vektorsko vodenje, modulacijski algoritmi, zmanjševanje stikalnih izgub, nadmodulacija, električna vozila, digitalni signalni krmilnik, avtomatsko generiranje kode
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 2020; Prenosov: 230
Celotno besedilo (4,86 MB)