1. Visokošolsko izobraževanje v digitalni dobiVesna Ferk Savec, Andrej Flogie, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poglavje osvetljuje preobrazbo visokošolskega izobraževanja v kontekstu digitalne dobe, ki jo je dodatno pospešila pandemija covid-19. Avtorja predstavita zgodovinski razvoj izobraževanja na daljavo ter pojasnita ključne pojme, kot so spletno, e- in kombinirano izobraževanje. Prav tako poudarita na razpršenost in neenotnost terminologije, kar povzroča zmedo tako v praksi kot v raziskovanju. V poglavju so tako izpostavljeni glavni izzivi digitalizacije v slovenskem visokem šolstvu: razlike v dostopu do tehnologije, neenakomerna digitalna pismenost ter pomanjkanje pedagoško ustrezno oblikovanih spletnih vsebin. Poglavje temelji na analizi aktualnih nacionalnih in mednarodnih dokumentov, izpostavi dobre prakse ter poudarja pomen sistemskega pristopa pri načrtovanju kakovostnega kombiniranega učenja. Osrednje sporočilo je, da mora digitalna preobrazba v visokem šolstvu preseči tehnične rešitve in vključevati celostno razumevanje pedagoških in organizacijskih implikacij.
Ključne besede: kombinirano izobraževanje, e-izobraževanje, digitalna preobrazba, visokošolski študij, digitalne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 28.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (1,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Digitalna transformacija poslovanja zavarovalne družbeJanja Benkovič, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bomo predstavili digitalno transformacijo v zavarovalniškem sektorju, in sicer na primeru izbrane zavarovalne družbe.
Z digitalizacijo se v poslovnem svetu srečujemo že nekaj desetletij. Strmenje k hitrejšemu in učinkovitejšemu načinu poslovanja z digitalizacijo poslovnih procesov, prinaša v poslovno okolje številne spremembe in rezultate. Prav slednje je vsebina magistrskega dela.
Vsebinsko je magistrsko delo razdeljeno v tri dele: najprej bomo predstavili zavarovalniški sektor v Sloveniji ter njegove značilnosti. Podrobneje bomo predstavili nekatere zavarovalne pojme, kot so zavarovanje, zavarovalnica, zavarovalna pogodba, zavarovalni zastopniki in posredniki ter navedli subjekte zavarovalnega trga- agencijo za zavarovalni nadzor in Slovensko zavarovalno združenje. V drugem delu se bomo osredotočili na digitalno transformacijo ter njenimi vidiki in tehnologijami. Posebno pozornost bomo namenili digitalnim tehnologijam, kot so internet stvari, velike količine podatkov, umetna inteligenca, strojno učenje in druge. Omenjene tehnologije pomembno vplivajo na donos organizacije z njenimi elementi- strankami, konkurenco, zbiranje, obdelavo ter hranjenjem podatkov, inovacijami, dodatni vrednosti ter drugimi. Z zbiranjem informacij o vplivu digitalnih tehnologij na omenjene elemente bomo poskušali razumeti poslovno okolje (notranje in zunanje) organizacije ter na kakšen način se lahko tem spremembam prilagodi.
Eden od načinov prilagoditve je uvedba celovite programske rešitve ERP ali rešitve CRM. Slednji organizacije uporabljajo za namene vodenja in upravljanja vsakodnevnih poslovnih procesov. Delujejo lahko samostojno, kot celovita rešitev, lahko pa kot moduli, kateri se priključijo obstoječim sistemom. V tem delu bomo predstavili različne načine, na katere se lahko organizacije teh rešitev poslužujejo ter katere prednosti za poslovanje organizacije prinesejo.
V zadnjem delu bomo predstavili izbrano zavarovalno družbo, kjer se bomo osredotočili na njeno digitalno transformacijo poslovanja. – kako in na kakšen način so se je njeni zaposleni lotili ter kakšne posledice je ta proces prinesel tako za samo poslovanje zavarovalnice kakor tudi za njene zaposlene in stranke.
Ključne besede: Digitalna transformacija, zavarovalništvo, tehnologije digitalizacije, elementi digitalne transformacije, digitalizacija poslovanja.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,24 MB) |
3. Digitalizacija managementa človeških virovTilen Udovč, 2024, diplomsko delo Opis: Digitalizacija predstavlja ključen vidik sodobnega poslovanja, ki se širi po vseh sektorjih. V managementu človeških virov je postala ne le pomembna, temveč ključnega pomena, saj digitalna orodja omogočajo organizacijam bolj učinkovito upravljanje s svojimi zaposlenimi ter posledično večjo uspešnost organizacije. Diplomsko delo se osredotoča na digitalizacijo managementa človeških virov (HR), ki je postala ključnega pomena za učinkovito upravljanje zaposlenih in izboljšanje organizacijske uspešnosti. V preteklih letih so bile na tem področju izvedene številne raziskave, ki so osvetlile različne vidike digitalizacije, kot so uporaba socialnih medijev za iskanje zaposlenih, aplikacije za mobilne naprave za zaposlene ter uporaba umetne inteligence za ocenjevanje uspešnosti. Glavni problem s katerim smo se soočali je bil ugotoviti, kako digitalizacija vpliva na management človeških virov v podjetjih in kakšni so njeni učinki na zaposlene. Koncept digitalizacije človeških virov se osredotoča na uporabo digitalnih tehnologij za izboljšanje praks, povezanih z upravljanjem ljudi v organizaciji, kot so procesi zaposlovanja, usposabljanja, nagrajevanja, ocenjevanja uspešnosti in komunikacije. Kljub temu pa se podjetja soočajo tudi z izzivi, kot so strah pred izgubo službe, vprašanja zasebnosti in varnosti podatkov ter razlike med generacijami v sprejemanju in uporabi digitalne tehnologije. Raziskava je prispevala k boljšemu razumevanju vpliva digitalizacije na upravljanje človeških virov in k temu, kako lahko podjetja izkoristijo digitalne tehnologije za izboljšanje upravljanja človeških virov ter povečanje konkurenčnosti na trgu. V empiričnem delu smo pridobili želene rezultate s pomočjo podatkov ter podrobne raziskave in poročila, ki so ga opravili strokovnjaki podjetja Deloitte za globalne trende in človeške vire. Rezultati raziskave potrjujejo, da je digitalizacija managementa človeških virov ključnega pomena za izboljšanje organizacijske uspešnosti. Podjetja, ki uspešno vključujejo digitalne tehnologije v svoje HR procese, poročajo o številnih prednostih, vključno z večjo zavzetostjo zaposlenih, boljšim usposabljanjem in večjo konkurenčnostjo na trgu.
Ključne besede: digitalizacija, digitalne tehnologije, management človeških virov, učinkovitost zaposlenih, umetna inteligenca v HR
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,95 MB) |
4. Reprezentacija digitalne zasvojenosti na RTV Slovenija in Radio-televiziji SrbijeBojana Simović, 2024, magistrsko delo Opis: Digitalna zasvojenost je vse pogostejši problem med mladimi v današnji družbi in se nanaša na zasvojenost, nastalo zaradi določenega vedenja. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na opredelitev pojmov zasvojenost in digitalna zasvojenost, opisali podvrste, oblike, lastnosti in posledice ter predstavili vzroke za njihov nastanek. Nadaljevali smo s pomenom medijev v sodobni družbi, opisali medijsko agendo, etiko, uokvirjanje, zvrsti in žanre ter podrobno predstavili medijsko vlogo pri ozaveščanju o digitalni zasvojenosti. V empiričnem delu smo zajeli analizo vsebin na javnih radiotelevizijskih servisih v Sloveniji in Srbiji, namenjenih ozaveščanju o digitalni zasvojenosti, z vidika obsega vsebin, medijskih zvrsti in žanrov, obravnavanih tematik in odnosa, ki ga servisa zavzameta. Na koncu smo še primerjali poročanje o digitalni zasvojenosti obeh javnih servisov.
Ključne besede: digitalna zasvojenost, digitalne tehnologije, javni medijski servisi
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 60
Celotno besedilo (3,40 MB) |
5. Uporaba digitalnih tehnologij s strani managerjev v času pandemije in po njejNik Pek, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo digitalnih tehnologij managerjev v času pandemije covida-19 ter njihovo uporabo in uveljavitev v delovnem procesu, tudi po koncu epidemije. Digitalne tehnologije prispevajo k prilagodljivosti zaposlenih, saj omogočajo delo od doma oziroma delo na daljavo, hkrati pa ohranjajo produktivnost. Ta prilagodljivost je bila še posebej ključna med epidemijo, ko so bili fizični stiki omejeni. Podjetjem omogoča hitro prilagajanje spreminjajočim se razmeram, hkrati pa delavcem omogoča, da uskladijo svoje obveznosti z zahtevami osebnega življenja. Povečujeta se njihovo zadovoljstvo pri delu in predanost. Ključna digitalna orodja, ki so bila med pandemijo še posebej dragocena, vključujejo orodja za podporo sestankov in videoklice platforme za sodelovanje pri izmenjavi dokumentov in vodenja projektov ter napredna komunikacijska orodja, kot so aplikacije za komuniciranje in virtualni delovni prostori. Poleg tega je ključnega pomena upoštevati varnostne posledice uporabe tehnologij glede na porast transakcij in komunikacij, ki povečujejo tveganje kibernetskih groženj in kršitev varnosti podatkov. Zato je ključnega pomena, da vodje in zaposleni pridobijo znanja in spretnosti za uporabo digitalnih orodij, podjetja pa morajo izvajati inovativne varnostne ukrepe za zaščito podatkov in delovne sile. V diplomskem delu smo raziskovali, kako je uvedba orodij vplivala na učinkovitost delovnih postopkov in zadovoljstvo zaposlenih v podjetjih med izbruhom covida-19. Poleg tega smo proučili pristope, ki jih uporabljajo organizacije pri uvajanju tehnologij v svoje dejavnosti, in izzive, s katerimi so se pri tem srečale. Na koncu so podana priporočila za izkoriščanje potenciala vseh tehnologij na delovnih mestih za povečanje prilagodljivosti, produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih, ne glede na zdravstvene ali druge izredne razmere.
Ključne besede: digitalne tehnologije, vodenje na daljavo, covid-19, sprememba poteka dela, uporaba digitalnih tehnologij v prihodnje, management, vodenje.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,58 MB) |
6. Digitalne tehnologije pri projektiranju variantnih rešitev ureditve brežine Hotinjskega ribnika : magistrsko deloEva Gašperšič, 2024, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu je prikazana uporaba digitalnih tehnologij pri projektiranju variantnih ureditev brežine Hotinjskega ribnika. V teoretičnem delu zaključnega dela smo predstavili teoretične osnove informacijskega modeliranja gradbenih projektov (BIM) in uporabljeno programsko opremo ter uporabljene naprave za digitalno zajemanje podatkov. Za izdelavo 3D BIM-modelov smo uporabili programsko opremo Revit, za izdelavo 4D in 5D BIM-modelov pa programsko opremo Bexel Manager. V praktičnem delu zaključnega dela smo prikazali postopek projektiranja idejnih zasnov variantnih rešitev po BIM-pristopu. Rezultati so podani v obliki 3D, 4D in 5D BIM-modelov. Dobljene rezultate smo grafično prikazali in jih podrobneje opisali ter ovrednotili po v naprej določenih kriterijih. V zaključku smo predstavili prednosti in pomanjkljivosti izbrane BIM-programske opreme za namene projektiranja vodnogospodarskih ureditev. Prav tako smo ovrednotene rezultate variantnih rešitev med seboj primerjali z uporabo metod večkriterijskega odločanja in podali predlog za najprimernejšo ureditev Hotinjskega ribnika.
Ključne besede: gradbeništvo, vodno gospodarstvo, digitalne tehnologije, BIM-pristop, analiza variant
Objavljeno v DKUM: 12.03.2024; Ogledov: 488; Prenosov: 74
Celotno besedilo (5,16 MB) |
7. Pametna knjižnicaŠpela Šuškovič, 2023, diplomsko delo Opis: Pametna knjižnica je nov model knjižnice 21. stoletja. V diplomski nalogi smo jo na podlagi pregleda literature poskusili opisati in določiti njene temeljne sestavine ter prepoznati njen pomen v sodobni družbi. Temelj pametne knjižnice so prebojne tehnologije, kot so umetna inteligenca, robotika, internet stvari in obogatena ter navidezna resničnost, vendar pa mora pametna knjižnica vključevati še nekatere druge ključne elemente, ki se nanašajo na storitve, knjižničarje in uporabnike ter prostor in okolje. V zadnjem delu naloge smo prikazali primere integracije modernih tehnologij v slovenskih splošnih knjižnicah.
Ključne besede: pametna knjižnica, prebojne tehnologije, digitalna družba, digitalne kompetence, pametno mesto
Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 476; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,55 MB) |
8. Digitalna transformacija družinskih podjetijIsidora Dragnić, 2023, diplomsko delo Opis: Poslovanje v današnjih razmerah in okolju, ki je zelo dinamično in podvrženo vsakodnevnim spremembam, ne pušča prostora tistim, ki pri svojem delu niso predani in vztrajni. Družinska podjetja se zato morajo preoblikovati, da lahko obdržijo svojo dejavnost in ostanejo konkurenčna. Če želimo izkoristiti potencial družinskih oblik organiziranosti, je sprememba načina poslovanja neizogibna in predstavlja izziv za tiste, ki se ukvarjajo z družinskim podjetništvom ali se bodo v ta način poslovanja podali v prihodnje.
V teoretičnem delu smo opisali družinsko podjetništvo, značilnosti uspešnega podjetja in izzive, s katerimi se srečujejo v neusmiljenem okolju, ki zahteva hitre odločitve. Opisali smo, kakšne prednosti ima lahko uvedba digitalne tehnologije in inovativnih procesov za podjetje, po drugi strani pa izpostavili številne težave in strahove, s katerimi se soočajo v procesu transformacije. Pokazali smo, da je dobro poznavanje in zavedanje, kaj digitalno pomeni za podjetja, saj je to zelo pomemben dejavnik pri odločitvah o digitalni transformaciji.
V praktičnem delu smo predstavili podjetje, na primeru opisali vse probleme vodenja družinskega podjetja in vse dejavnike, ki so vplivali na neuspešno uvajanje digitalne tehnologije v podjetje. Našteli smo tudi vse težave, s katerimi se je srečevalo zaradi neuspešnega uvajanja digitalne tehnologije. Omenili smo tudi, kako so lahko slabe in nepremišljene odločitve včasih usodne za poslovanje podjetja in ga vodijo v stečaj. Dejstva, ki smo jih usvojili iz teorije, smo primerjali s cilji na konkretnem primeru. Podatke, ki smo jih zbrali, smo primerjali z dejstvi, ki smo jih prejeli v teoriji. Vse to smo primerjali s postavljenimi hipotezami in nanje odgovorili.
Ključne besede: družinsko podjetništvo, transformacija, digitalne tehnologije, inovativnost, družinski odnosi.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2023; Ogledov: 373; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,18 MB) |
9. Pouk matematike izven učilnice z uporabo digitalnih tehnologij : magistrsko deloJulija Murko, 2022, magistrsko delo Opis: Pouk izven učilnice prinaša veliko prednosti za učence, saj so pri tem izpostavljeni avtentičnim učnim situacijam. Tako učenje je bolj privlačno, zanimivo in daje boljše učne rezultate, predvsem pa učence spodbudi, da najdejo boljšo povezavo med šolskim znanjem in vsakdanjim življenjem. Če k takšnemu načinu poučevanja dodamo še uporabo tehnologije, povečamo motivacijo učencev, hkrati pa nam tehnologija omogoči večjo paleto možnosti za pripravo nalog. Tudi strokovnjaki menijo, da kombinacija tehnologije in učenja izven učilnice omogoča še boljše učne dosežke učencev.
V magistrskem delu smo raziskovali, kako takšen način poučevanja pri matematiki konkretno vpliva na dosežke učencev. Kot raziskovalno metodo smo uporabili pedagoški eksperiment. S kontrolno skupino smo izvajali pouk v učilnici, v eksperimentalni skupini pa so učenci snov obravnavali na matematičnem potepu. Rezultati končnega testa niso pokazali večjih razlik v znanju med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine niti za učence 6. niti za učence 8. razreda. Opazili smo, da so učenci eksperimentalne skupine nekoliko bolje reševali naloge, ki so zajemale prepoznavanje matematičnih pojmov, medtem ko so bili učenci kontrolne skupine boljši pri risanju in reševanju kompleksnejših nalog. V praktičnem delu ponujamo nekaj metodičnih napotkov za poučevanje izven učilnice za nekatere učne sklope matematike v zadnjem triletju.
Ključne besede: matematika, osnovna šola, pouk izven učilnice, digitalne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 1046; Prenosov: 204
Celotno besedilo (2,51 MB) |
10. Slovenski jezik v sočasnem sporazumevalnem prostoruDrago Unuk, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Družbene spremembe, sporazumevalna pomnožitev in tehnološke spremembe so ustvarile stopnjevano potrebo po večji dinamičnosti in variantnosti tudi v jeziku in z jezikom. Sočasno sporazumevanje temelji na govornosti, ki spreminja pojmovanje standardiziranosti jezika, ta je tradicionalno temeljila na pisnosti. Statična standardizirana različica postaja manj pomembna, družbena in sporazumevalna dinamika proizvajata drugačne in nove različice jezika, te se močno notranje razčlenjujejo in interferirajo pod izrazitejšim vplivom standardnega jezika (zemljepisna narečja), mednarodnosti sporazumevanja in kompleksne dejavnosti nosilcev (družbena narečja). V javno sfero se opazno širi pogovornost. Izrazito se povečuje število poklicnih poimenovanj, ki nastopajo kot najbolj dinamični del besedišča, obenem pa narašča njihovo vstopanje v druge jezikovne različice in stile sporočanja. Posameznik z jezikom uresničuje tako svojo individualnost in ustvarjalnost kot pripadnost družbeni in kulturni skupini v aktualnem sporazumevalnem prostoru. Pomembnost vloge jezika v izobraževalnem procesu se kaže v dejstvu, da je jezik tudi način pridobivanja in oblikovanja znanja.
Ključne besede: sociolingvistika, jezikovna dinamika, variantnost jezika, pogovornost, digitalne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1262; Prenosov: 146
Celotno besedilo (214,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
