1. Uporaba digitalnih tehnologij s strani managerjev v času pandemije in po njejNik Pek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava uporabo digitalnih tehnologij managerjev v času pandemije covida-19 ter njihovo uporabo in uveljavitev v delovnem procesu, tudi po koncu epidemije. Digitalne tehnologije prispevajo k prilagodljivosti zaposlenih, saj omogočajo delo od doma oziroma delo na daljavo, hkrati pa ohranjajo produktivnost. Ta prilagodljivost je bila še posebej ključna med epidemijo, ko so bili fizični stiki omejeni. Podjetjem omogoča hitro prilagajanje spreminjajočim se razmeram, hkrati pa delavcem omogoča, da uskladijo svoje obveznosti z zahtevami osebnega življenja. Povečujeta se njihovo zadovoljstvo pri delu in predanost. Ključna digitalna orodja, ki so bila med pandemijo še posebej dragocena, vključujejo orodja za podporo sestankov in videoklice platforme za sodelovanje pri izmenjavi dokumentov in vodenja projektov ter napredna komunikacijska orodja, kot so aplikacije za komuniciranje in virtualni delovni prostori. Poleg tega je ključnega pomena upoštevati varnostne posledice uporabe tehnologij glede na porast transakcij in komunikacij, ki povečujejo tveganje kibernetskih groženj in kršitev varnosti podatkov. Zato je ključnega pomena, da vodje in zaposleni pridobijo znanja in spretnosti za uporabo digitalnih orodij, podjetja pa morajo izvajati inovativne varnostne ukrepe za zaščito podatkov in delovne sile. V diplomskem delu smo raziskovali, kako je uvedba orodij vplivala na učinkovitost delovnih postopkov in zadovoljstvo zaposlenih v podjetjih med izbruhom covida-19. Poleg tega smo proučili pristope, ki jih uporabljajo organizacije pri uvajanju tehnologij v svoje dejavnosti, in izzive, s katerimi so se pri tem srečale. Na koncu so podana priporočila za izkoriščanje potenciala vseh tehnologij na delovnih mestih za povečanje prilagodljivosti, produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih, ne glede na zdravstvene ali druge izredne razmere.
Keywords: digitalne tehnologije, vodenje na daljavo, covid-19, sprememba poteka dela, uporaba digitalnih tehnologij v prihodnje, management, vodenje.
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 172; Downloads: 53
 Full text (1,58 MB) |
2. Digitalne tehnologije pri projektiranju variantnih rešitev ureditve brežine Hotinjskega ribnika : magistrsko deloEva Gašperšič, 2024, master's thesis Abstract: V zaključnem delu je prikazana uporaba digitalnih tehnologij pri projektiranju variantnih ureditev brežine Hotinjskega ribnika. V teoretičnem delu zaključnega dela smo predstavili teoretične osnove informacijskega modeliranja gradbenih projektov (BIM) in uporabljeno programsko opremo ter uporabljene naprave za digitalno zajemanje podatkov. Za izdelavo 3D BIM-modelov smo uporabili programsko opremo Revit, za izdelavo 4D in 5D BIM-modelov pa programsko opremo Bexel Manager. V praktičnem delu zaključnega dela smo prikazali postopek projektiranja idejnih zasnov variantnih rešitev po BIM-pristopu. Rezultati so podani v obliki 3D, 4D in 5D BIM-modelov. Dobljene rezultate smo grafično prikazali in jih podrobneje opisali ter ovrednotili po v naprej določenih kriterijih. V zaključku smo predstavili prednosti in pomanjkljivosti izbrane BIM-programske opreme za namene projektiranja vodnogospodarskih ureditev. Prav tako smo ovrednotene rezultate variantnih rešitev med seboj primerjali z uporabo metod večkriterijskega odločanja in podali predlog za najprimernejšo ureditev Hotinjskega ribnika.
Keywords: gradbeništvo, vodno gospodarstvo, digitalne tehnologije, BIM-pristop, analiza variant
Published in DKUM: 12.03.2024; Views: 462; Downloads: 50
Full text (5,16 MB) |
3. Pametna knjižnicaŠpela Šuškovič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Pametna knjižnica je nov model knjižnice 21. stoletja. V diplomski nalogi smo jo na podlagi pregleda literature poskusili opisati in določiti njene temeljne sestavine ter prepoznati njen pomen v sodobni družbi. Temelj pametne knjižnice so prebojne tehnologije, kot so umetna inteligenca, robotika, internet stvari in obogatena ter navidezna resničnost, vendar pa mora pametna knjižnica vključevati še nekatere druge ključne elemente, ki se nanašajo na storitve, knjižničarje in uporabnike ter prostor in okolje. V zadnjem delu naloge smo prikazali primere integracije modernih tehnologij v slovenskih splošnih knjižnicah.
Keywords: pametna knjižnica, prebojne tehnologije, digitalna družba, digitalne kompetence, pametno mesto
Published in DKUM: 24.11.2023; Views: 467; Downloads: 50
Full text (1,55 MB) |
4. Digitalna transformacija družinskih podjetijIsidora Dragnić, 2023, undergraduate thesis Abstract: Poslovanje v današnjih razmerah in okolju, ki je zelo dinamično in podvrženo vsakodnevnim spremembam, ne pušča prostora tistim, ki pri svojem delu niso predani in vztrajni. Družinska podjetja se zato morajo preoblikovati, da lahko obdržijo svojo dejavnost in ostanejo konkurenčna. Če želimo izkoristiti potencial družinskih oblik organiziranosti, je sprememba načina poslovanja neizogibna in predstavlja izziv za tiste, ki se ukvarjajo z družinskim podjetništvom ali se bodo v ta način poslovanja podali v prihodnje.
V teoretičnem delu smo opisali družinsko podjetništvo, značilnosti uspešnega podjetja in izzive, s katerimi se srečujejo v neusmiljenem okolju, ki zahteva hitre odločitve. Opisali smo, kakšne prednosti ima lahko uvedba digitalne tehnologije in inovativnih procesov za podjetje, po drugi strani pa izpostavili številne težave in strahove, s katerimi se soočajo v procesu transformacije. Pokazali smo, da je dobro poznavanje in zavedanje, kaj digitalno pomeni za podjetja, saj je to zelo pomemben dejavnik pri odločitvah o digitalni transformaciji.
V praktičnem delu smo predstavili podjetje, na primeru opisali vse probleme vodenja družinskega podjetja in vse dejavnike, ki so vplivali na neuspešno uvajanje digitalne tehnologije v podjetje. Našteli smo tudi vse težave, s katerimi se je srečevalo zaradi neuspešnega uvajanja digitalne tehnologije. Omenili smo tudi, kako so lahko slabe in nepremišljene odločitve včasih usodne za poslovanje podjetja in ga vodijo v stečaj. Dejstva, ki smo jih usvojili iz teorije, smo primerjali s cilji na konkretnem primeru. Podatke, ki smo jih zbrali, smo primerjali z dejstvi, ki smo jih prejeli v teoriji. Vse to smo primerjali s postavljenimi hipotezami in nanje odgovorili.
Keywords: družinsko podjetništvo, transformacija, digitalne tehnologije, inovativnost, družinski odnosi.
Published in DKUM: 19.07.2023; Views: 360; Downloads: 63
Full text (1,18 MB) |
5. Pouk matematike izven učilnice z uporabo digitalnih tehnologij : magistrsko deloJulija Murko, 2022, master's thesis Abstract: Pouk izven učilnice prinaša veliko prednosti za učence, saj so pri tem izpostavljeni avtentičnim učnim situacijam. Tako učenje je bolj privlačno, zanimivo in daje boljše učne rezultate, predvsem pa učence spodbudi, da najdejo boljšo povezavo med šolskim znanjem in vsakdanjim življenjem. Če k takšnemu načinu poučevanja dodamo še uporabo tehnologije, povečamo motivacijo učencev, hkrati pa nam tehnologija omogoči večjo paleto možnosti za pripravo nalog. Tudi strokovnjaki menijo, da kombinacija tehnologije in učenja izven učilnice omogoča še boljše učne dosežke učencev.
V magistrskem delu smo raziskovali, kako takšen način poučevanja pri matematiki konkretno vpliva na dosežke učencev. Kot raziskovalno metodo smo uporabili pedagoški eksperiment. S kontrolno skupino smo izvajali pouk v učilnici, v eksperimentalni skupini pa so učenci snov obravnavali na matematičnem potepu. Rezultati končnega testa niso pokazali večjih razlik v znanju med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine niti za učence 6. niti za učence 8. razreda. Opazili smo, da so učenci eksperimentalne skupine nekoliko bolje reševali naloge, ki so zajemale prepoznavanje matematičnih pojmov, medtem ko so bili učenci kontrolne skupine boljši pri risanju in reševanju kompleksnejših nalog. V praktičnem delu ponujamo nekaj metodičnih napotkov za poučevanje izven učilnice za nekatere učne sklope matematike v zadnjem triletju.
Keywords: matematika, osnovna šola, pouk izven učilnice, digitalne tehnologije
Published in DKUM: 06.04.2022; Views: 1029; Downloads: 173
Full text (2,51 MB) |
6. Slovenski jezik v sočasnem sporazumevalnem prostoruDrago Unuk, 2016, original scientific article Abstract: Družbene spremembe, sporazumevalna pomnožitev in tehnološke spremembe so ustvarile stopnjevano potrebo po večji dinamičnosti in variantnosti tudi v jeziku in z jezikom. Sočasno sporazumevanje temelji na govornosti, ki spreminja pojmovanje standardiziranosti jezika, ta je tradicionalno temeljila na pisnosti. Statična standardizirana različica postaja manj pomembna, družbena in sporazumevalna dinamika proizvajata drugačne in nove različice jezika, te se močno notranje razčlenjujejo in interferirajo pod izrazitejšim vplivom standardnega jezika (zemljepisna narečja), mednarodnosti sporazumevanja in kompleksne dejavnosti nosilcev (družbena narečja). V javno sfero se opazno širi pogovornost. Izrazito se povečuje število poklicnih poimenovanj, ki nastopajo kot najbolj dinamični del besedišča, obenem pa narašča njihovo vstopanje v druge jezikovne različice in stile sporočanja. Posameznik z jezikom uresničuje tako svojo individualnost in ustvarjalnost kot pripadnost družbeni in kulturni skupini v aktualnem sporazumevalnem prostoru. Pomembnost vloge jezika v izobraževalnem procesu se kaže v dejstvu, da je jezik tudi način pridobivanja in oblikovanja znanja.
Keywords: sociolingvistika, jezikovna dinamika, variantnost jezika, pogovornost, digitalne tehnologije
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1251; Downloads: 131
Full text (214,69 KB)
This document has many files! More... |
7. |
8. INOVIRANJE UPRAVLJANJA AVTORSKIH PRAVIC NA RTV SLOVENIJAVesna Kolar, 2011, final seminar paper Abstract: Obravnava teme s področja inovacijskih procesov s poudarkom na invencijsko inovacijskem teoretičnem področju in obravnave njegove difuzije, širjenja novosti z namenom prepoznavanja inovacij kot splošno dobro družbe, nam je razširila spekter teoretičnega znanja in nas navezala na ključno področje naše obravnave v nalogi t.j. področje intelektualne lastnine katere del je avtorska in sorodne pravice, ki jih v Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Opis teorije se prepleta z ugotovljenimi dejstvi na osnovi praktičnih primerov. Pomanjkljivost oziroma preživetost zakona o avtorski in sorodnih pravicah dokazuje že globalni razcvet medmrežja, ki ga nadgrajujejo novimi digitalnimi tehnologijami ki narekujejo spremembe na področju zaščite avtorskih pravic. Tudi praksa na medijskem področju se pospešeno navaja na novo, digitalno dobo in ji sledi tako na področju obveščanja javnosti z multimedialnim pristopom, kot tudi na področju uvajanja inovacij na področju tehnoloških ukrepov za zaščito avtorskih pravic na medmrežju. Novim pristopom je potrebno prilagoditi tudi zakon o avtorski in sorodnih pravicah in dogajanje v družbi nakazuje to s predlogi sprememb zakona. Globalno gibanje Creative Commons s svojimi licencami predstavlja evolucijo na področju zaščite pravic avtorjev. Njihova doktrina je deležna vse glasnejše globalne podpore saj vzpostavlja bolj dinamičen odnos med ustvarjalci, avtorji del in uporabniki zaščitenih avtorskih del na svetovnem spletu in verjamemo, da bo v prihodnje predstavljala ključno osnovo pri pripravi globalnih sprememb avtorskega prava. V korak s časom in inoviranjem upravljanja avtorskih del pa stopamo tudi v obravnavanem javnem zavodu s prilagajanjem in usklajevanjem delovanja na prehodu iz analogne v digitalno dobo in se na podlagi invencijskih postopkov odločamo za postopno uvajanje koristne inovacije na področju upravljanja z avtorskimi deli.
Keywords: Ključne besede: invencija, inovacija, difuzija novosti, intelektualna lastnina, avtorska in sorodne pravice, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), digitalne tehnologije, digitalna doba, Creative Commons.
Published in DKUM: 06.07.2011; Views: 3119; Downloads: 188
Full text (1,18 MB) |
