Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava digitalizacijo geografskega izobraževanja in vlogo IKT pri sodobnem pouku geografije. Teoretični del opredeli IKT in okvirje digitalnih kompetenc, predstavi didaktične pristope (GIS, spletno raziskovanje, projektno, sodelovalno in problemsko učenje, igrifikacija, mobilno učenje) in najpogostejša orodja (npr. Google Earth, Kahoot!, Padlet, Mentimeter). Empirični del temelji na kvantitativni anketi s 192 udeleženci (45 učiteljev, 41 učencev, 106 dijakov). Večina učencev in dijakov prepoznava IKT kot pomembno za geografijo (88 %). Hipoteza, da IKT povečuje zanimivost predmeta, je delno potrjena zaradi še vedno razmeroma redke in neraznolike uporabe pri delu učencev. Ugotovitve potrjujejo izrazit motivacijski učinek (H2) in izboljšanje razumevanja in/ali pospešitev učenja (H3; skupaj 78 % učečih, skladno tudi z mnenji učiteljev). Učitelji s pozitivnim odnosom IKT tudi pogosteje vključujejo (H4), domneva o redkejši rabi kljub pozitivnim stališčem pa je ovržena (H5). Delo poudarja, da IKT pomembno prispeva h kakovosti in učinkovitosti geografskega pouka, a pri tem zahteva premišljeno, pedagoško utemeljeno integracijo, ustrezno tehnično podporo in razvoj digitalnih kompetenc; optimalni učni učinki nastajajo v ravnotežju z uporabo klasičnih pripomočkov (atlas, zemljevid).
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalne kompetence, učni pristopi, izzivi in vpliv vključevanja IKT
Objavljeno v DKUM: 06.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,41 MB)

Opis: Učenje zunaj učilnice je ena izmed oblik izkustvenega učenja, ki temelji na izvajanju vsebin na prostem, v muzeju ali drugih ustanovah. Izkustveno učenje temelji na učenju prek neposredne izkušnje, pri čemer je učenec aktiven med učenjem, raziskuje in svoje znanje reflektira, s čimer doseže globlje razumevanje in trajnost znanja. Namen magistrskega dela je bil načrtovati, izvesti in evalvirati učenje zunaj učilnice, konkretneje v Pokrajinskem muzeju Maribor, za učence 5. razreda. Učenje v muzeju je bilo načrtovano z uporabo mobilne aplikacije Actionbound, pri čemer so učenci samostojno skozi naloge v mobilni aplikaciji spoznavali zbirki Začetki in prvi dotik ter Med bliščem in bedo srednjega veka. Učenci so izkazali razumevanje in uspešno reševali naloge, kar je pokazalo, da je bilo učenje uspešno in da so cilji doseženi. Učenci so bili motivirani, radovedni in jih je mobilna aplikacija izjemno pritegnila, prav tako so samostojno prišli do spoznanj o življenju nekoč in se učili o zgodovinskih obdobjih. Izvedbo bi lahko brez težav ponovili in bi z nekaj prilagoditvami postala redni del učenja v muzejih.
Ključne besede: učenje zunaj učilnice, izkustveno učenje, muzej, digitalne kompetence, Actionbound
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (4,86 MB)

Opis: Z omembo digitalizacije se srečujemo praktično na vsakem koraku. Vsaka literatura, spletna stran in članek nas usmerjajo k temu, da je treba dvigniti stopnjo ozaveščanja o pomembnosti digitalizacije, uporabi le-te in predvsem o njeni koristnosti. Industrijske revolucije so zahtevale tudi prilagoditev in razvoj zaposlenih, kar pa se v hitro spreminjajočem se okolju izkazuje kot toliko bolj pomembno in je ključno za rast podjetja, ustvarjanje prihodkov in zadrževanje kadrov. Digitalna revolucija ustvarja nove priložnosti, vpliva na in spreminja naš način delovanja, komuniciranje, tudi to, kdo smo in kdo želimo biti. Vpliva tudi na naš občutek za zasebnost, vzorce, navade in čas, namenjen prostemu času, razvoju kariere in veščin. Namen magistrskega dela je v izbranem podjetju raziskati digitalne kompetence zaposlenih – stopnjo samostojnosti zaposlenih glede na vsebino in zahtevnost opravil. Želimo raziskati, katere digitalne kompetence so v izbranem podjetju najbolj razvite, stopnjo razvitosti digitalnih kompetenc zaposlenih v različnih starostnih skupinah, pripravljenost zaposlenih na dodatno izobraževanje na področju digitalizacije ter mnenje zaposlenih o vlaganju podjetja v razvoj in izobraževanje zaposlenih na področju digitalizacije. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili različne metode dela. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo s pregledom domače in tuje literature. Uporabili smo tudi metodo analize z namenom razčlenitve literature in navedbe dejstev različnih avtorjev s preiskovanega področja. Za pripravo empiričnega ali raziskovalnega dela je bila uporabljena metoda anketiranja oziroma kvantitativna metoda, in sicer na podlagi vprašalnika, ki smo ga oblikovali. Ugotovljeno je bilo, da je stopnja razvitosti digitalnih kompetenc zaposlenih v izbranem podjetju v povprečju na višji ravni skoraj na vseh raziskovanih področjih. Glede na ugotovljeno ima podjetje še priložnosti za nadaljnji razvoj zaposlenih kot tudi za dodatna vlaganja v izobraževanje na področju digitalnih kompetenc. Pripravljenost zaposlenih na nadaljnji razvoj in izobraževanje v delovnem kot tudi zasebnem času za podjetje predstavlja prednost za hitrejšo nadgradnjo znanj, prilagoditev načinov za pridobivanje znanja in različnih metod za izobraževanje zaposlenih. Pozornost pa je treba nameniti tudi medgeneracijskemu povezovanju in osredotočenosti na prilagajanje vsebin in metod različnim generacijam, pri čemer je lahko medgeneracijsko mentorstvo eden od načinov, ki bi za zaposlene in podjetje pomenil še dodatno povezovanje ter timsko delo.
Ključne besede: industrijske revolucije, digitalizacija, kompetence, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 58
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: V digitalni dobi je prišlo do številnih sprememb v načinu komuniciranja, poslovanja in interakcije z informacijami. Kljub številnim prednostim digitalizacije pa je izgorelost zaposlenih v digitalni dobi postala pereč problem. Izgorelost je posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ga lahko povečajo stresorji digitalne dobe, kot sta stalna povezljivost in pričakovanje stalne razpoložljivosti. Management ima ključno vlogo pri preprečevanju in reševanju izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije. Učinkovito vodenje in strategije upravljanja lahko pomagajo zmanjšati tveganje za izgorelost zaposlenih v digitalnem okolju. To vključuje razumevanje potreb in občutkov zaposlenih, uvajanje tehnoloških inovacij, ki dajejo prednost dobremu počutju in vključenosti zaposlenih, ter spodbujanje samoupravljanja, kjer zaposleni prevzamejo odgovornost za svoje dobro počutje. V diplomskem delu smo predstavili vpliv managementa na preprečevanje izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije. Raziskovalna vprašanja so se osredotočila na vpliv neustreznih strategij upravljanja na produktivnost in na povečano stopnjo izgorelosti zaposlenih v podjetjih, ki hitro prehajajo na digitalizacijo brez ustrezne podpore in usposabljanja. V nadaljevanju so navedeni različne študije in viri, ki obravnavajo tematiko izgorelosti, vpliv digitalizacije na zaposlene in način, kako lahko management vpliva na preprečevanje izgorelosti.
Ključne besede: izgorelost, digitalizacija, management, digitalne kompetence, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 510; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Izkustveno učenje je pristop, ki temelji na praktičnem delu in dejanskih izkušnjah ter spodbuja dejavno sodelovanje učencev pri reševanju problemov. Ta pristop učencem omogoča pridobivanje praktičnih spretnosti za boljše razumevanje in uporabo znanja v vsakdanjih situacijah. Ena izmed oblik izkustvenega učenja je učenje izven učilnice, ki vključuje pridobivanje znanja in izkušenj, na primer skozi terensko delo. Actionbound je mobilna aplikacija za prostorsko orientacijo in kartografijo, ki učiteljem omogoča oblikovanje vsebin v digitalnem okolju in uporabo teh izven učilnice. Namen magistrskega dela je bil načrtovati učno pot pri predmetu družba z uporabo aplikacije Actionbound in jo izvesti z učenci 5. razreda. V praktičnem delu smo najprej pregledali cilje iz učnega načrta za 5. razred, ki jih lahko realiziramo s pomočjo aplikacije Actionbound, nato smo na podlagi teh ciljev razvili in načrtovali dejavnosti in naloge v aplikaciji, ki smo jih povezali v obliko orientacijske učne poti po Šentjurju. S tem smo pri učencih razvijali tako sposobnost uporabe digitalnih zemljevidov kot tudi njihove digitalne kompetence.
Ključne besede: družba, pouk izven učilnice, digitalne kompetence, prostorska orientacija, mobilne aplikacije
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 560; Prenosov: 319
Celotno besedilo (12,71 MB)