1. Dedovanje kriptovalut : pravni izzivi in praktične rešitve digitalne zapuščineVeronika Mikl, Katja Drnovšek, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V digitalni dobi dedovanje sega onkraj tradicionalnih oblik premoženja in vključuje digitalna sredstva, med katerimi imajo kriptovalute posebno mesto zaradi svoje edinstvene decentralizirane narave. Prispevek se osredotoča na pravne in praktične izzive, povezane z dedovanjem kriptovalut, ter analizira ključne vidike, kot so pravna ureditev, varnost dostopa in tehnične ovire. Uvodoma sta pojasnjena pojem digitalne zapuščine in vse večji pomen slednje v sodobni družbi. Predstavljena je pravna ureditev dedovanja digitalnih sredstev v slovenskem in mednarodnem kontekstu ob upoštevanju obstoječih praks za zagotovitev varnega in učinkovitega dostopa dedičev do kriptodenarnic. Obravnavani so tudi varnostni ukrepi, kot so upravljanje zasebnih ključev, skrbniška gesla in digitalne oporoke, ki igrajo ključno vlogo pri ohranjanju digitalnega premoženja.
Ključne besede: digitalna zapuščina, kriptovalute, dedovanje, digitalna sredstva, dedovanje zapuščine
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (315,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Dedovanje digitalne zapuščine v Sloveniji: pravno-tehnološki izzivi in primerjalne rešitve : magistrsko deloVeronika Mikl, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalizacija življenja je povzročila nastanek novih oblik premoženja, ki presegajo okvirje tradicionalnih kategorij, kot so premičnine, nepremičnine. Digitalna zapuščina danes obsega širok nabor sredstev – od računov na družbenih omrežjih, elektronske pošte, podatkov v oblačnih shranjevalnikih, digitalnih vsebin in domen do kriptovalut, ki zaradi svoje decentralizirane narave predstavljajo še posebej velik izziv. Veljavna slovenska zakonodaja dedovanja takšnih sredstev ne ureja izrecno, temveč se zanaša na analogno uporabo splošnih določb Zakona o dedovanju, kar vodi v pravno negotovost in v praksi pogosto onemogoča uresničitev pravic dedičev.
Magistrsko delo obravnava ključne pravne in praktične izzive, ki nastajajo pri dostopu do digitalne zapuščine, ter analizira obstoječe rešitve v slovenskem pravnem redu in primerjalnopravnih ureditvah. Poseben poudarek je namenjen vprašanju dedovanja kriptovalut, kjer pomanjkanje zasebnih ključev in odsotnost institucionalnega nadzora lahko povzročita trajno izgubo premoženja. Obravnavane so tudi možnosti uvedbe elektronskih oporok, ki bi lahko omogočile učinkovitejše načrtovanje digitalne zapuščine, vendar le ob premišljeni implementaciji ustreznih varnostnih in pravnih standardov.
Analiza pokaže, da trenutna ureditev v Sloveniji ne zagotavlja zadostne zaščite dedičev in da so potrebne sistemske reforme, ki bodo digitalno zapuščino obravnavale kot samostojno kategorijo dednega prava. Kot obetavne rešitve se izpostavljajo jasnejša zakonska opredelitev digitalnih sredstev, prilagoditev zapuščinskih postopkov ter uvedba standardiziranih pravil za ponudnike digitalnih storitev. Pri oblikovanju prihodnjih rešitev ima pomembno vlogo primerjalnopravna analiza.
Sklepne ugotovitve potrjujejo, da digitalna zapuščina postaja nepogrešljiv del sodobnega dednega prava in da bo njena pravna ureditev v prihodnje ključna za zagotavljanje pravne varnosti, učinkovitosti postopkov in spoštovanja volje zapustnika.
Ključne besede: dedovanje, dedno pravo, načrtovanje dedovanja, digitalna sredstva, digitalna smrt, digitalno premoženje, računi na družbenih omrežjih, kriptovalute, elektronske oporoke, pravni izzivi in rešitve.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,61 MB) |
3. Kriminaliteta, povezana s kriptovalutami in drugimi digitalnimi sredstvi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatija Čander, 2018, diplomsko delo Opis: Kriptovalute in druga digitalna sredstva postajajo vse bolj pomemben del današnje ekonomije in družbe. Kot vsako pomembnejše sredstvo so tudi digitalna sredstva privlačna za posameznike, ki iščejo način hitrega zaslužka ali pa želijo zbrati več premoženja, kot bi sicer zakonito lahko. Vsekakor je najpomembnejše čim bolj učinkovito odkrivanje kaznivih dejanj, povezanih s kriptovalutami in drugimi digitalnimi sredstvi, in kaznovanje storilcev.
Naše hipoteze smo temeljili na spremembah, ki so se pojavile od nastanka prve prave kriptovalute po imenu Bitcoin. Za to smo se odločili, ker menimo, da nas lahko dobro poznavanje preteklosti privede do boljšega razumevanja in učinkovitejšega napovedovanja prihodnosti obsega kriminalitete, povezane z digitalnimi sredstvi. Zanima nas predvsem povezava med nastankom kriptovalut in porastom kriminalitete – še posebej če lahko morebiten porast kriminalitete povezujemo z digitalnimi sredstvi. Skozi raziskovanje smo ugotovili, da bistvene povezave ni, saj zgolj določen delež oseb izvršuje kazniva dejanja. Prav tako menimo, da bodo digitalna sredstva pripomogla k porastu števila kaznivih dejanj, vsekakor pa bodo storilci za določena kazniva dejanja raje uporabili anonimne kriptovalute, kot bančni sistem zaradi delne ali popolne anonimnosti, kar uporabnikom zagotavlja tehnologija veriženja podatkovnih blokov.
Odkar obstaja človeštvo, smo priča dogodkom, pri katerih je vsaj en oškodovanec. Ljudje so v preteklosti že kradli zlato, predmete, živino, denar, hrano ali karkoli drugega, kar je bilo v določenem obdobju najbolj vredno. Dandanes so najbolj vredne stvari večinoma shranjene v sefih ali na spletu – v primerjavi s preteklostjo, ko so najbolj vredne stvari bile shranjene zunaj mest, na kmetijah, saj je šlo za živali, ki so jih določeni storilci kradli. Menimo, da se storitve kaznivih dejanj ne bodo ustavile, temveč se bodo zgolj spreminjale glede na globalen razvoj.
Ključne besede: diplomske naloge, kriptovalute, digitalna sredstva, kriminaliteta
Objavljeno v DKUM: 16.10.2018; Ogledov: 1355; Prenosov: 214
Celotno besedilo (875,45 KB) |
