| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Komunikacijski model književne vzgoje v digitalno podprtih učnih okoljih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje : doktorska disertacija
Polonca Legvart, 2024, doctoral dissertation

Abstract: Vpliv učnega okolja na književno vzgojo v začetnih letih šolanja je redkeje obravnavan vidik in še posebej digitalna podpora pri tem postavlja pedagoškemu raziskovanju nova vprašanja. Med njimi je ključno, ali lahko z didaktično uporabo digitalnih učnih pomagal izboljšamo recepcijo književnosti pri učencih. Razlogi za raziskovalno poglobitev v to vprašanje so v razmerah, ko otroci že v polni meri živijo čas digitalne družbe, cilj književne vzgoje pa je, da ta okoliščina ne bi povzročila njihovega odmika od književnosti, pač pa zbližanje z njo, saj jim književnost zagotavlja bistvene kompetence, vire in strategije za soočanje z izzivi kronične krize 21. stoletja. Potrebne so spremembe tradicionalnega pouka književnosti z vidika upoštevanja digitalno podprtega učnega okolja, integriranja tehnologije v pedagoški pristop (TPACK in SAMR), digitalne pismenosti, digitalnega razkoraka in podpiranja »drugega tira« za otroke iz literarno manj spodbudnih okolij. Odločilno oporo nudi uveljavljeni model literarnorecepcijske in didaktične komunikacije pri književni vzgoji, ki ga je mogoče nadgraditi za digitalno podprto učno okolje. Empirična raziskava se je osredotočila na pripravljenost učiteljev kot ključnih dejavnikov didaktičnih sprememb za vključevanje digitalnih tehnologij v izvajanje književne vzgoje. Podan je podrobnejši prikaz priprave, izvedbe in evalvacije primerov didaktičnih enot književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju prvih treh razredov (1. VIO) s pristopom spojenega (blended) učenja. Glede na kompleksnost obravnavanega pojava književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju je za preučevanje le-tega izbranih več raziskovalnih metod tako kvantitativnega kot kvalitativnega značaja ter komplementarni način njihovega kombiniranja ter triangulacije. Tako teoretična izhodišča kot praktična pedagoška izkušnja ter kvalitativna in kvantitativna evalvacija le-te potrjujejo, da je komunikacijski model književne vzgoje ob ustreznih prilagoditvah izvedljiv tudi v digitalno podprtem učnem okolju. To se je kljub vsiljeni izvedbi vendarle pokazalo pri izobraževanju na daljavo zaradi epidemije COVID-19, primeri premišljene izvedbe digitalno podprte književne vzgoje v poepidemičnem obdobju pa dokazujejo, da je mogoče na ta način dodatno motivirati učence in poglobiti njihovo recepcijo literarnega dela ter tako uspešno razvijati njihovo recepcijsko zmožnost. Pomen navedenih raziskovalnih dognanj bi lahko vplival na preobrat k pozitivni naravnanosti učiteljev do vključevanja digitalnih tehnologij v pedagoške pristope pri književni vzgoji in nasploh. S tem bi šola prevzela odločilnejšo vlogo pri usmerjanju mladih ljudi glede načinov uporabe novih komunikacijskih tehnologij.
Keywords: komunikacijski model književne vzgoje, digitalno podprta učna okolja, digitalna pismenost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktična enota, spojeno učenje, drugi tir književne vzgoje
Published in DKUM: 26.11.2024; Views: 0; Downloads: 5
.pdf Full text (12,24 MB)

2.
Digitalna medijska pismenost gluhih in naglušnih oseb v Sloveniji
Laura Horvat, 2024, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje digitalne medijske pismenosti pri gluhih in naglušnih osebah v Sloveniji. Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv sociodemografskih značilnosti na uporabo digitalnih medijev in digitalno medijsko pismenost. Zanimal nas je tudi vpliv digitalne medijske pismenosti na uporabo digitalnih medijev. Rezultati raziskave omogočajo pomemben vpogled predvsem strokovnjakom in raziskovalcem, ki se ukvarjajo z vključevanjem gluhih in naglušnih oseb v digitalno okolje oziroma družbo. Rezultate smo pridobili s pomočjo metode zbiranja podatkov skozi skupinskih intervjujev, ki so pokazali, da gluhe in naglušne osebe najpogosteje uporabljajo Facebook, vendar so razlogi in načini uporabe različni, podobno kot pri drugih digitalnih medijih. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da nobena izmed sociodemografskih značilnosti ne definira uporabe digitalnih medijev in raven digitalne medijske pismenosti. Obstaja pa povezava med digitalno medijsko pismenostjo in uporabo digitalnih medijev.
Keywords: digitalna medijska pismenost, digitalni mediji, gluhi in naglušni
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 9
.pdf Full text (960,82 KB)

3.
Digitalna pismenost mladih in njihove navade uporabe družbenih medijev : diplomsko delo
Kristijan Bunevski, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo raziskuje preplet med digitalno pismenostjo in navadami mladih pri uporabi družbenih medijev. S pomočjo pridobljenih anketnih podatkov in analize diplomsko delo zagotavlja vpogled v vedenje mladih v digitalnem okolju in prispeva h globljemu razumevanju vloge digitalne pismenosti pri oblikovanju interakcij mladih posameznikov na platformah družbenih medijev. Namen je bil odgovoriti na zastavljena vprašanja glede merjenja stopnje digitalne pismenosti med mladimi, kako pogosto mladi uporabljajo določene platforme družbenih medijev, katere vrste vsebin spremljajo in katere od teh platform ocenjujejo kot najbolj zaupanja vredne.
Keywords: digitalna pismenost, družbeni mediji, navade mladih
Published in DKUM: 19.09.2024; Views: 0; Downloads: 20
.pdf Full text (3,41 MB)

4.
Teaching for an Inclusive, Technologically Competent and Sustainable Society : Book of Abstracts
2024, other monographs and other completed works

Abstract: This conference proceeding, titled "Rethinking Childhood III – Teaching for an Inclusive, Technologically Competent, and Towards Sustainability Oriented Society," encapsulates 39 research contributions that collectively aim to advance educational practices. The studies presented address a variety of themes including inclusive education, the integration of technology in teaching, and promoting sustainability through educational initiatives. The research spans diverse methodologies and educational levels, from preschool to higher education, highlighting innovative approaches to curriculum development, digital literacy, and competency-based learning. Key findings demonstrate the importance of fostering an inclusive environment, utilizing digital tools effectively, and encouraging sustainable practices within educational settings. This compilation of contributions provides valuable insights for educators, policymakers, and researchers dedicated to evolving educational frameworks to meet the demands of a modern, interconnected, and sustainable society.
Keywords: digitalna pismenost, pedagoške inovacije, okoljsko izobraževanje, enakost v izobraževanju, izobraževalna politika, učne tehnologije, profesionalni razvoj strokovnih delavcev, oblikovanje kurikula, vključenost otrok in mladine
Published in DKUM: 18.09.2024; Views: 0; Downloads: 46
.pdf Full text (5,94 MB)
This document has many files! More...

5.
Zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, in spletna podpora žrtvam : magistrsko delo
Pia Lesar, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljene zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, in spletna podpora žrtev. Delo se osredotoča na različne oblike zlorab, ki se pojavljajo v današnjem digitalnem svetu, in kakšen vpliv imajo na splošno varnost posameznika ter dobro počutje. Opredelitvi pojmov v magistrskem delu sledita pravni in etični vidik zlorab, ki jih omogoča tehnologija, ter vloga spletnih platform. Sledi ozaveščanje uporabnikov sodobne tehnologije s poudarkom na spodbujanju digitalne pismenosti in kampanjah za ozaveščanje pri preprečevanju tovrstnih zlorab. Delo zajema tudi raziskovalni del, kjer so predstavljeni rezultati raziskave Zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, in spletna podpora žrtvam. Pri izdelavi magistrskega dela sta uporabljeni deskriptivna metoda za opredelitev temeljnih pojmov in komparativna metoda za primerjavo politik in praks. V okviru raziskovalnega dela je za pridobivanje rezultatov uporabljen spletni vprašalnik na vzorcu 121 posameznikov, za analizo podatkov pa so uporabljene statistične metode. Rezultati pokažejo, da večina posameznikov pozna pojem zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, hkrati se je večina tudi že srečala z vsaj eno od oblik omenjenih zlorab. V zaključnem delu je ugotovljena šibka negativna povezanost med ozaveščenostjo o zlorabah, ki jih omogoča tehnologija, in starostjo posameznika. Na drugi strani pa ni ugotovljena povezanost med vrsto zlorab, ki jih omogoča tehnologija, in spolom. Razumevanje pojma zlorab, ki jih omogoča tehnologija, je ključnega pomena zaradi razširjenosti v digitalni dobi, nadaljnje raziskave pa bi lahko prispevale kot vir informacij za oblikovalce politik pri oblikovanju pravnih okvirov. Pomembno je tudi ozaveščanje javnosti o varni uporabi digitalne tehnologije, ki lahko posledično prispeva k varnejšemu digitalnemu okolju.
Keywords: digitalna tehnologija, varnost na spletu, digitalna pismenost, spletna podpora žrtvam, magistrska dela
Published in DKUM: 28.08.2024; Views: 78; Downloads: 30
.pdf Full text (1,21 MB)

6.
Digitalna pismenost kot motivacija v boju proti zavajajočim informacijam : diplomsko delo
Katarina Šuster, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi obravnavamo pojav in pomembno vlogo digitalne pismenosti v razvijajočem okolju digitalnih medijev. Osredotočamo se na digitalno pismenost kot veščino posameznika za navigiranje družbenih medijev in njeno vlogo pri zaznavanju zavajajočih informacij in boju proti njihovemu širjenju. V prvem delu skozi teorijo opredelimo glavne koncepte, kot so digitalni mediji, digitalna pismenost in zaznavanje zavajajočih informacij. V drugem delu pa izvedemo raziskavo vpliva socialno-demografskih in socialno-ekonomskih dejavnikov na stopnjo digitalne pismenosti posameznika, ter nadalje, kako le-te vplivajo na zaznavanje zavajajočih informacij na družbenih medijih.
Keywords: digitalna pismenost, digitalni mediji, zavajajoče informacije, družbeni mediji, TikTok
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 127; Downloads: 37
.pdf Full text (3,23 MB)

7.
Vloga digitalne pismenosti pri dojemanju spletnega orodja ChatGPT kot podpore pri študiju : diplomsko delo
Erika Blekač, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se osredotočamo na vseprisotnost digitalnih medijev v izobraževalnem okolju in razvoj digitalne pismenosti kot ključne veščine za uspešno delovanje v tem okolju. V prvem delu naloge skozi teoretični pregled opredelimo ključne pojme, kot so digitalni mediji, digitalna pismenost in umetna inteligenca. V empiričnem delu proučujemo, kako socialno-demografski in socialno-ekonomski dejavniki vplivajo na stopnjo digitalne pismenosti med študenti Univerze v Mariboru, ter kako ta pismenost vpliva na dojemanje spletnega orodja ChatGPT kot podpore pri študiju. Rezultati statistične analize so pokazali, da spol in stopnja izobrazbe, uporaba osebnega računalnika in pametnega telefona ter uporaba digitalnih orodij za samostojno učenje, hobije in iskanje informacij ter reševanje težav preko spleta statistično značilno pozitivno vplivajo na digitalno pismenost, digitalna pismenost pa ne vpliva statistično značilno na dojemanje spletnega orodja ChatGPT kot podpore pri študiju. Rezultati te študije lahko prispevajo k nadaljnjim raziskavam o digitalni pismenosti ter dojemanju orodij z umetno inteligenco v izobraževanju.
Keywords: digitalni mediji, digitalna pismenost, algoritmi, umetna inteligenca, spletna orodja
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 469; Downloads: 109
.pdf Full text (2,54 MB)

8.
Stališča učiteljev do vključevanja digitalnega opismenjevanja v pouk na razredni stopnji : magistrsko delo
Anja Senekovič, 2023, master's thesis

Abstract: Razvoj tehnologije v zadnjem desetletju je močno zaznamoval tudi izobraževanje, zaradi česar je izjemno pomembno postalo digitalno opismenjevanje. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili ključne kompetence za vseživljenjsko učenje ter podrobneje opredelili informacijsko in digitalno pismenost. Opisali smo oblike in načine vključevanja IKT in digitalnega opismenjevanja v osnovnih šolah, pojasnili njihove prednosti in pomanjkljivosti, navedli nekaj smernic za uvajanje IKT v pouk in na koncu predstavili tudi nekaj pomembnejših projektov s tega področja v izobraževanju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, in zbrali podatke na vzorcu 145 učiteljev razredne stopnje v osnovnih šolah. Želeli smo ugotoviti, ali učitelji vključujejo digitalno opismenjevanje v pouk na razredni stopnji osnovne šole, kako pogosto ter katere vsebine posredujejo učencem. Prav tako smo preverjali stališča in pričakovanja učiteljev do digitalnega opismenjevanja učencev in uporabe IKT pri pouku, in ali se učitelji opredeljujejo kot strokovno dovolj usposobljene za to področje.
Keywords: digitalna pismenost, digitalna kompetenca, digitalna tehnologija, stališča učiteljev
Published in DKUM: 31.08.2023; Views: 499; Downloads: 178
.pdf Full text (2,41 MB)

9.
Medijska pismenost mladih v odnosu do post digitalnega sveta : magistrsko delo
Anja Zakošek, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali medijsko pismenost generacije Z v odnosu do post digitalne družbe. Gre za osebe, ki so odraščale s tehnologijo, ki je temelj post digitalne družbe. V empiričnem delu smo izvedli anketo, s katero smo preučevali, ali spol in starost vplivata na zaznano stopnjo medijske pismenosti. Zanimalo nas je tudi, ali čas, ki ga uporabnik dnevno preživi na družbenih omrežjih, vpliva na zaznano stopnjo medijske pismenosti. Merili smo še, ali sovrstniki vplivajo na uporabnikovo samoocenjeno stopnjo pismenosti umetne inteligence. Rezultati so pokazali, da imajo ženske višjo stopnjo zaznane medijske pismenosti v primerjavi z moškimi. Pokazalo se je tudi, da starost uporabnika vpliva na njegovo pripravljenost dojemanja tehnologije umetne inteligence. Rezultati magistrske naloge lahko služijo kot izhodišče za prihodnje raziskave in pri pripravi indikatorjev pismenosti umetne inteligence
Keywords: medijska pismenost, post digitalna družba, generacija Z, pismenost umetne inteligence.
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 1366; Downloads: 229
.pdf Full text (1005,26 KB)

10.
Vnašanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovnošolske domače naloge z vidika učitelja
Valentina Čeh, 2019, master's thesis

Abstract: Domače naloge znajo biti precej ponavljajoče, utrujajoče, (ne)domišljijske in (ne)unikatne, kar pa ima precejšen vpliv na učenčevo perspektivo predmeta, njegovo motivacijo in nadaljnjo zagnanost za učenje. Zaradi tega lahko uvedba informacijsko-komunikacijske tehnologije v domače naloge pripomore k splošnemu zanimanju in odkrivanju novega znanja, odpre nove pristope k delu in omogoči domače naloge, ki niso več tako tradicionalne. Teoretični del magistrske naloge se ukvarja z domačimi nalogami ter kako je mogoče IKT vključiti v izobraževanje, kakšno vlogo ima pri tem učitelj in njegova digitalna pismenost. V raziskavi je sodelovalo 112 učiteljev iz priložnostno izbranih osnovnih šol po Sloveniji. Povprašani so bili o pogostosti uporabe različnih vrst domačih nalog, katere so najljubše s strani učencev, kakšna je njihova samoocena digitalne pismenosti ter kakšna so njihova stališča o vplivu IKT na učence in na učitelje. Preverjen je bil vpliv razredne in predmetne stopnje poučevanja, števila let učiteljske delovne dobe in povprečnega časa, ki ga učitelji preživijo na računalniku ali tablici. Rezultati kažejo, da učitelji, ki vsakodnevno manj časa namenijo uporabi IKT, pogosteje uporabljajo domače naloge iz delovnega zvezka, učbenika in delovnega lista. Prav tako učitelji z manjšo delovno dobo bolje ocenjujejo področja digitalne pismenosti. Učitelji razredne stopnje se bolj kot učitelji predmetne stopnje, strinjajo, da jim IKT pomaga pri pripravi domačih nalog, ter, da so naloge s pomočjo IKT bolj zanimive in privlačne za učence
Keywords: domače naloge, informacijsko-komunikacijska tehnologija, izobraževanje, učitelji, digitalna pismenost.
Published in DKUM: 24.10.2019; Views: 1576; Downloads: 192
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica