| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga digitalne kompetence za učitelje in pedagoge
Lea Špende, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje digitalne kompetentnosti. V teoretičnem delu so na osnovi pregleda različnih terminoloških definicij predstavljene glavne značilnosti digitalne kompetence, s poudarkom na področju šolstva. Predstavljena je delitev digitalne kompetence, njen razvoj, kako se jo ocenjuje in preverja, katero stopnjo znanja morata imeti pedagog in učitelj ter kakšna je podpora šole pri uvajanju informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževalni sistem. Dotaknili smo se primerjave uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v šolstvu v drugih državah. In preverili smo, ali se digitalna kompetenca študentov na podiplomski stopnji študija izboljša. V empiričnem delu smo raziskovali digitalno kompetentnost pri študentih podiplomskega študija pedagogike. Interpretirali smo rezultate, ki smo jih pridobili s spletno anketo. Evropski kompetenčni okvir za razvijanje in razumevanje digitalne kompetence DIGICOMP 2.1 opredeljuje ključne komponente digitalne kompetence, s pomočjo katerega smo ugotavljali znanje študentov. Želeli smo izvedeti, kakšno mnenje imajo o predmetu Informacijska podpora didaktičnim strategijam, ter pridobiti njihovo povratno informacijo o pridobivanju novih kompetenc. V sklepu so povzete glavne ugotovitve magistrske naloge, kjer izpostavljamo ključno ugotovitev, in sicer, da ima digitalna kompetenca v šolstvu veliko vlogo. Potrebno ji je posvečati pozornost in pedagoški kader ustrezno spodbujati k optimalnemu razvoju njihovih potencialov.
Ključne besede: digitalna kompetenca, didaktične strategije, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), digitalno okolje
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 498; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
Pripravljenost učiteljev začetnikov za učinkovito vključevanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij v poučevanje
Tadeja Senica, 2017, magistrsko delo

Opis: Samo internetni dostop in osnovna raba IKT danes ne zadostujeta več, saj sodobne digitalne kompetence vključujejo tudi ustrezno poznavanje IKT, ravnanje z njimi in ustrezen odnos do njih. Dejavnika, ki poleg same IKT vplivata na uspešnost integracije IKT v izobraževanje, sta tudi izurjenost učiteljev za uporabo IKT in njihov pedagoški pogled ter mnenje o tem, kako lahko IKT pripomore k izboljšanemu poučevanju. V raziskavi smo ugotavljali, v kolikšni meri so učitelji začetniki po končanem izobraževanju pripravljeni za učinkovito uporabo IKT v poučevanju, koliko se počutijo samozavestne ob različnih situacijah, ki vključujejo delo na svetovnem spletu, in koliko so motivirani ob različnih situacijah, ki vključujejo neposredno delo z učenci v razredu ob uporabi IKT.
Ključne besede: IKT, digitalna kompetenca, učitelj začetnik, digitalna pismenost.
Objavljeno: 25.08.2017; Ogledov: 876; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Uresničevanje kompetenc pri pouku družbe (s poudarkom na digitalni kompetenci)
Mateja Modrej, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti uresničevanje kompetenc pri pouku družbe. V teoretičnem delu so predstavljeni poklic učitelja razrednega pouka, predmet družba, načela in cilji osnovne šole, kompetence učiteljev in digitalna kompetenca. V drugem, empiričnem delu, so prikazani rezultati empirične raziskave, ki je temeljila na 170 učiteljih 4. in 5. razreda, ki so v šolskem letu 2015/2016 poučevali predmet družba po slovenskih osnovnih šolah. Namen je bil spoznati kompetence učiteljev, njihovo razvitost in ovire pri razvoju, uporabo IKT in e-gradiv ter kje in v kolikšni meri so se le-ti naučili uporabljati IKT-medije. Ugotovili smo, da učitelji radi poučujejo predmet družba, da so med kompetencami pri njih najbolj razvite splošne kompetence, da se večina učiteljev dovolj aktivno vključuje v različne oblike razvijanja lastnih kompetenc in da jih pri tem v večini nič ne ovira. Učitelji IKT uporabljajo pri večini ur pouka, najpogosteje pri obravnavi nove učne snovi, njihove uporabe se največ naučijo pri neposrednem delu v praksi. E-gradiva najpogosteje pridobivajo na internetu in jih največ uporabljajo pri vsebinskem sklopu Ljudje v prostoru.
Ključne besede: Osnovna šola, predmet družba, kompetence, digitalna kompetenca, učitelj
Objavljeno: 14.12.2016; Ogledov: 822; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici