1. Digitalna forenzika in informacijska varnost v gospodarski kriminaliteti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostNika Todorovič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Gospodarski kriminal, ki ga spodbuja hiter razvoj digitalnih tehnologij, je v zadnjih letih postal še večji problem kot kadar koli prej. V današnji dobi gospodarski delinkventi skoraj povsod puščajo digitalne sledi, ki služijo kot neprecenljiv dokaz pri preiskovanju. Prehod iz tradicionalnih finančnih transakcij v digitalne je ustvaril obsežno področje podatkov, ki zločincem omogočajo vse lažje zlorabe. Storilci izkoriščajo ranljivosti digitalnih sistemov, poleg tega pa jim »spletna« anonimnost omogoča dodaten občutek varnosti pred organi pregona. Ker digitalni dokazi zajemajo veliko število virov, zagotavljajo precejšnjo kompleksnost gospodarskih zločinov. V procesu vsesplošne digitalizacije naših življenj so tudi v plačilnem prometu postale prevladujoče elektronske transakcije. Namesto denarnice zmikavtom danes več obetajo uporabniško ime, geslo in identifikator za spletno bančništvo ali številka plačilne kartice. Nove kriminalne metode zahtevajo nove pristope k odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, saj se klasičnim sledem pridružujejo digitalne sledi, ki ne ostajajo le za kibernetskimi, ampak tudi za klasičnimi kaznivimi dejanji. Hiter razvoj industrije virtualnih sredstev in omogočanje storitve kaznivih dejanj v kibernetskem svetu zahtevata hiter odziv oblikovalcev politik. Zakonodajalci po vsem svetu se soočajo s pripravo zakonov, ki usklajujejo potrebo po nadzoru in preiskavi. Eden takih je Uredba (EU) 2022/2554 ali DORA, ki bo določala enotne zahteve glede varnosti omrežnih in informacijskih sistemov, ki podpirajo poslovne procese finančnih subjektov.
Keywords: digitalna forenzika, informacijska varnost, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.08.2024; Views: 98; Downloads: 39
 Full text (1,56 MB) |
2. |
3. Varno brisanje digitalnih sledi iz trajnega računalniškega pomnilnika : diplomsko deloEdis Sinanović, 2023, undergraduate thesis Abstract: V vsakdanjem življenju se velikokrat srečamo z zelo občutljivimi podatki, s katerimi je potrebno ravnati previdno, saj kljub brisanju, podatki še vedno ostanejo zapisani v pomnilniku, iz katerega jih je mogoče obnoviti. V diplomskem delu smo se osredotočili na varno brisanje podatkov ter na predstavitev in primerjavo izbranih tehnik varnega brisanja. Poudarili smo razliko med algoritmi brisanja na magnetnih diskih in bliskovnih pomnilnikih. Raziskali smo orodja za trajno brisanje podatkov na operacijskih sistemih Linux in Windows. Prikazali smo odkrivanje sledi trajnega brisanja ter možnosti izkopavanja podatkov. Razvili smo lastno orodje, ki se sooča z izboljšavami za širšo uporabnost. Zelo pomembno je še omeniti, da razvoj lastnih standardov zahteva veliko previdnost zaradi varnostnih tveganj in zaradi tega ni priporočljivo. Naša naloga prispeva k zavedanju o pomembnosti trajnega brisanja podatkov, predstavlja tehnološke možnosti za varen izbris in nakazuje potencial za nadaljnje raziskave na področju varnega brisanja podatkov.
Keywords: Varno brisanje, kibernetska varnost, podatki, digitalna forenzika
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 410; Downloads: 62
Full text (2,73 MB) |
4. Digitalna forenzika v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostPrimož Horvat, 2023, undergraduate thesis Abstract: Digitalna forenzika v slovenski policiji je ena novejših nalog in opravil kriminalistične policije. Razvijati se je začela leta 2009 in se vse do zdaj razširjala, usposablja, izobražuje in nadgrajuje strojno in programsko opremo.
Opisani zakonski pogoji za začetek postopka zavarovanja in preiskave elektronskih podatkov. Prav tako je zajeto število kaznivih dejanja z katerimi se slovenska policija najpogosteje srečuje, ter o vrsti zaseženih elektronskih naprav.
Slovenska policija opravlja digitalno forenziko po temeljnih postopkih digitalne forenzike, pravnimi predpisi, načelih in metodologiji, kateri so bili sprejeti. Sloni na standardih in normativih, katerih zadostujejo, da se digitalni dokazi lahko uporabijo v pravdnih zadevah. Slovenska policija mora spoštovati načela, metodologijo in zakonske predpisi, saj le tako lahko zagotavlja verodostojnost digitalnih dokazov v pravdnih postopkih. V nasprotnem primeru privede, da so digitalni dokazi neveljavni.
Opredeljena sta oba postopka, postopek za zavarovanje elektronskih podatkov in postopek o preiskavi elektronskih podatkov. Predstavljen je tudi postopek zagotavljanja istovetnosti in integritete z pomočjo izračuna zgoščevalni vrednosti. Postopki morejo biti izvedeni strokovno, dosledno, ter opraviti jih mora za to strokovno usposobljena oseba. O vseh postopkih se sprotno sestavlja zapisnik, v katerega je potrebno vpisati opravila katera smo opravili, ter ugotovitve tekom zavarovanja ali preiskave elektronske naprave.
V prihodnosti se bo potrebno hitreje odzivati na nenehne spremembe in novosti, več vlagati v človeške vire, njihovo znanje in usposobljenost, saj se danes najde vedno več digitalnih dokazov, vendar pa so omejitve glede najdbe le teh.
Keywords: digitalna forenzika, digitalni dokazi, policija, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 529; Downloads: 91
Full text (1,67 MB) |
5. Nosljive naprave in preiskovanje kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIsabel Češljar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Nosljive naprave so elektronske naprave, ki se nosijo, uporabljajo ali zaužijejo in so zasnovane za merjenje ali zajemanje podatkov v digitalni obliki brez posredovanja uporabnika. Dve izmed najbolj priljubljenih vrst nosljivih naprav sta pametne ure in sledilniki aktivnosti. Gre za naprave, ki zaradi skorajda celodnevne prisotnosti na ali v bližini osebe ustvarijo ogromno količino podatkov. Posledično lahko informacije, ki jih pridobimo iz takšnih naprav, služijo kot dokaz v kazenskem postopku.
Cilj zaključnega dela je zbrati in predstaviti ugotovitve že izvedenih raziskav o nosljivih napravah tako, da bi omogočale preiskovalcem dobro razumevanje pridobljenih podatkov za potrebe dokazovanja v kazenskem postopku.
V delu najprej pojasnimo nekaj temeljnih pojmov, kot so internet stvari in storitve v oblaku, nosljive naprave in digitalna forenzika. Nato opišemo proces pridobitve podatkov iz takšnih naprav in naštejemo, katere podatke o žrtvi in storilcu kaznivega dejanja lahko iz njih pridobimo. Osredotočimo se še na izzive, povezane z nosljivimi napravami v povezavi s preiskovanjem kaznivih dejanj, in ali so podatki, pridobljeni iz takih naprav, dopustni kot dokaz v kazenskem postopku v Sloveniji.
V zaključku povzamemo glavne ugotovitve: Proces pridobitve podatkov iz nosljivih naprav je zelo podoben pridobivanju podatkov iz ostalih naprav, a z nekaj edinstvenimi izzivi, kot so npr. netočnost časa in datuma, odvisnost naprave od GPS, raznolikost naprav. Ključni podatki o kaznivem dejanju, ki jih lahko izvemo, so podatki, ki kažejo na čas in lokacijo smrti žrtve, pot gibanja žrtve ali storilca, občutek vznemirjenja, omamljenost žrtve, ali pa ti podatki kako drugače podprejo ali omajajo resničnost osumljenčevega alibija. V slovenskem kazenskem postopku bi bili lahko takšni dokazi dopustni, če zanje velja avtentičnost, integriteta, preverljivost, vsebinska celovitost in zanesljivost.
Keywords: nosljive naprave, digitalna forenzika, preiskovanje kaznivih dejanj, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 527; Downloads: 72
Full text (778,17 KB) |
6. Omejitve pri pridobivanju digitalnih dokazov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAndrej Petek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Digitalni dokazi so postali pomembno dokazno sredstvo v kazenskih postopkih. So nepogrešljiv del dokazovanja novih in starih oblik kaznivih dejanj. To je posledica informacijskega in tehnološkega napredka, ki je prinesel digitalizacijo na vsa področja življenja. S hitrim in širokim informacijsko-tehnološkim napredkom se večajo tudi različne omejitve pri pridobivanju, analizi in uporabi digitalnih dokazov.
V diplomski nalogi so predstavljeni digitalni dokazi, pogoji za njihovo uporabo pred sodišči in načini pridobivanja po slovenskem pravnem redu. Predstavljena je digitalna forenzika, ki je osnova za pridobivanje digitalnih dokazov. Opravljena je raziskava omejitev, ki se danes pojavljajo pri pridobivanju digitalnih dokazov. S tem je predstavljen tudi časovni razvoj digitalne forenzike. Cilj diplomske naloge je odgovor na vprašanje, ali se zaradi vse več omejitev pridobi manj digitalnih dokazov.
Pred časom so omejitev pri pridobivanju digitalnih dokazov predstavljale klasične protiforenzične tehnike, ki so se večinoma uporabljale namensko. Danes je teh omejitev in razlogov zanje več. Kibernetski prostor daje storilcem možnost delovanja od kjerkoli po svetu. Naprave in storitve uporabljajo dobre varnostne mehanizme zaščite podatkov. Njihova raznovrstnost zahteva vse širše znanje preiskovalcev, številčnost in količina podatkov pa zmanjšujeta učinkovitost le-teh. Zakonodaja se spremembam prilagaja počasi.
Ugotovljeno je bilo, da se danes najde več digitalnih dokazov, vendar pa se zaradi omejitev manjša učinkovitost najdbe le-teh. V prihodnosti bo treba več vlagati v človeške vire, njihovo znanje in usposobljenost ter hitreje prilagajati zakonodajo nenehnim spremembam in novostim.
Keywords: digitalni dokazi, digitalna forenzika, omejitve
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 524; Downloads: 73
Full text (1001,45 KB) |
7. Ekonomska upravičenost uporabe metod digitalne forenzikeLiljana Selinšek, 2009, original scientific article Abstract: Članek skuša povezati področje ekonomske analize prava z uporabo digitalnih forenzičnih metod, ki so v sodobni informacijski družbi čedalje bolj uporabno sredstvo za dokazovanje znakov različnih kaznivih dejanj, pa tudi drugih pravno pomembnih dejstev. Avtorica izhaja iz temeljne hipoteze, da je dokazovanje z metodami digitalne forenzike primerno uporabiti le, kadar pričakovana korist od tako zbranih dokazov presega stroške digitalne forenzične preiskave. Hkrati opozarja, da so stroškovni vidiki digitalne forenzike izjemno kompleksni, saj segajo na področje bitke med komercialnimi in odprtokodnimi orodji za digitalne forenzične preiskave, kjer trčijo interesi tehnoloških podjetij, ki razvijajo forenzično programsko opremo, interesi policije in pravosodja ter interesi potrošnikov.
Keywords: digitalna forenzika, kazenski postopki, ekonomska analiza prava, elektronski dokazi
Published in DKUM: 23.07.2018; Views: 1131; Downloads: 72
Full text (112,86 KB) |
8. Digitalni dokazi in integriteta v računalniški forenziki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnostMatjaž Smolej, 2017, undergraduate thesis Abstract: Preiskava kaznivih dejanj in predstavitev dokazov na sodišču sta ključnega pomena za ugotovitev dejanskega stanja oziroma dokazovanje resnice.
V diplomskem delu smo na pregleden način predstavili definicijo digitalne forenzike, njena načela in metodologijo. Definirali smo razliko med zavarovanjem in preiskavo elektronske naprave kot tudi razlike med zavarovanjem živega in mrtvega sistema. Opisali smo zgoščevalne funkcije, njihov pomen in določene pomanjkljivosti. Integriteta podatkov in zagotavljanje, da se podatki niso spremenili, se lahko zagotovita z uporabo zgoščevalnih funkcij.
Sodišče lahko uporabi dokaze, ki so bili pridobljeni na zakonit način, kar opredeljuje Zakon o kazenskem postopku. Vsi dokazi, ki niso pridobljeni na takšen način, ne morejo biti uporabljeni kot dokazi. V nadaljevanju smo predstavili programsko in strojno opremo in opredelili pomen uporabe omejevalnika zapisovanja.
Diplomsko delo smo nadaljevali s predstavitvijo delovanja klasičnih trdih in SSD diskov, ki uporabljajo bliskovni pomnilnik. Opisali smo arhitekturo in funkcije, ki se uporabljajo za delovanje, kot tudi načine za reševanje podatkov v primeru okvare.
V praktičnem delu naloge smo prikazali razlike pri obnovi podatkov iz klasičnega trdega in SSD diska. Z lastnimi testi smo prikazali problem zagotavljanja integritete na SSD diskih, ki uporabljajo lastne krmilnike z operacijskim sistemom in bliskovni pomnilnik.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, digitalni dokazi, digitalna forenzika, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.05.2017; Views: 1456; Downloads: 182
Full text (2,92 MB) |
9. Digitalna forenzika in digitalni dokazi - organizacijsko statistični vidik : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnostBojana Brezovnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Razvoj informacijske tehnologije je veliki večini ljudi precej olajšal življenje. Elektronske (digitalne) naprave, pametni telefoni in še mnoge druge pametne elektronske naprave nas obdajajo na vsakem koraku. Še ne dolgo nazaj smo, na primer na banki večino stvari urejali osebno, na okencu, ali pa dokumente podpisovali osebno pri dotični osebi. Danes lahko vse opravimo od doma, iz naslonjača. Elektronsko bančništvo nam tako prihrani veliko časa, ki bi ga drugače zapravili za čakanje v vrsti, elektronski podpis pa tudi. Zaplete se, ko gre pri tem kaj narobe. Kraja osebnih podatkov ali zloraba elektronskega naslova, napad na informacijski sistem …, so samo nekateri primeri kaznivih dejanj, kjer imamo opravka z digitalnimi dokazi. Na prvi pogled, za laično javnost, zelo zanimivo področje, za preiskovalce pa sila zahtevno področje, saj si ne smejo privoščiti niti najmanjšega spodrsljaja, da dokazi pravno obstojijo tudi na sodišču. V času preiskave digitalne naprave mora preiskovalec slediti pravilom in načelom, od vseh pa je najpomembnejša revizijska sled, kar pomeni, da je dokumentiran prav vsak korak, ki ga preiskovalec opravi. Ravno zaradi tega je pomembno, da tak postopek opravi ustrezno usposobljena oseba, čeprav v Sloveniji ni povsem jasno določeno, kdo je lahko izvedenec digitalne forenzike, nenazadnje bi lahko tak postopek opravil tudi informatik. Pomembno je, da naravo digitalnih naprav in digitalnih dokazov poznajo tako policisti kot tudi sodniki, prvi se z digitalno napravo srečajo pri zasegu, drugi pa morajo znati postaviti prava vprašanja izvedencu, hkrati pa morajo znati pravilno presoditi, ali ima digitalni dokaz dokazno vrednost. V zavedanju pomembnosti digitalne forenzike se je postopoma spremenila tudi zakonodaja. V prihodnje pa lahko digitalna forenzika postane eden pomembnejših, če ne celo najpomembnejših, segmentov preiskovanja. Pravzaprav je to nekako tudi pričakovati glede na to, da informacijskemu napredku kar ni videti konca, kaznivim dejanjem pa tudi ne.
V diplomskem delu smo preučevali stopnjo računalniške kriminalitete. Ugotovili smo, da stopnja računalniške kriminalitete raste, po drugi strani pa se na področju informatike in računalništva izobražuje vedno več policistov, čeprav število tovrstnih izobraževanj upada, finančna sredstva pa so usmerili v nakup nove policijske opreme in informacijske infrastrukture. Ugotovili smo tudi, da Slovenija dobro sodeluje v meddržavnih postopkih (primer Mariposa), vendar menimo, da bi bilo dobro dati priložnost tudi državam, ki niso članice Evropske unije, saj bi drugačni pristopi lahko pripeljali do boljših rezultatov v zvezi s tovrstno problematiko.
Keywords: računalniška kriminaliteta, digitalna forenzika, digitalni dokazi, kriminalistično preiskovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2016; Views: 2067; Downloads: 257
Full text (1,17 MB) |
10. PROBLEMATIKA DOKAZOVANJA KRŠITEV NASTALIH Z UPORABO INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V KAZENSKEM POSTOPKUMaja Točaj, 2016, undergraduate thesis Abstract: Življenja si v 21. stoletju ne predstavljamo več brez vsaj ene moderne naprave, kot na primer pametnega ali pa kar navadnega mobilnega telefon. Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije je prinesel prednosti, saj lahko pokličemo, pišemo, komuniciramo kadarkoli in s komerkoli, zraven pa so prišle tudi slabosti, kajti možnosti za zlorabo se razvijajo skupaj z omenjeno tehnologijo. Te zlorabe imenovane kibernetska kriminaliteta se odvijajo v nam nevidnem oz. virtualnem prostoru.
Kibernetska kriminaliteta že dolgo ne predstavlja več samo vdore v informacijsko-komunikacijski sistem, temveč gre za več različnih kaznivih dejanj, v katero so vključene tudi druge, tradicionalne oblike kriminalitete, kot je ponarejanje in goljufija, otroška pornografija itd. Storilci kibernetske kriminalitete pa za sabo puščajo ogromno digitalnih dokazov, ki postajajo čedalje bolj pomembno dokazno sredstvo v kazenskih postopkih.
Digitalni dokazi se v primerjavi s klasičnimi dokazi drugačni, specifični saj jih s prosto roko ne moremo prijeti in jih je z lahkoto možno ponarediti, vendar nam bodo v moderni dobi v veliki večini le-ti pomagali pri reševanju kaznivih dejanj, storjenih s pomočjo IKT. Zato sem v diplomski nalogi z opisno oz. deskriptivno metodo, s študijem različne domače in tuje literature najprej predstavila sam pojem kibernetske kriminalitete, kakšno vlogo imajo lahko IKT pri kibernetski kriminaliteti, storilce ter dejanja povzročena z omenjeno tehnologijo. Nadaljnje sem predstavila digitalne dokaze, ki so ključni za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj povezanih z IKT ter problematiko s katero se soočajo v policiji, na tožilstvu ter na sodišču. Na kratko pa sem predstavila tudi problematiko v zvezi z digitalnimi dokazi, s katero se soočajo odvetniki. V četrtem poglavju sem opisala tudi sestavne dele računalnika, s katerim se ustvarjajo digitalni dokazi, ter kje vse je mogoče najti digitalne dokaze, kajti moje mnenje je, da bi vsi vpleteni (policija, tožilstvo in sodišče) morali poznati vsaj delček opisanega. Diplomsko delo pa sem zaključila s sklepnimi mislimi o še vedno odprtih problemih, ki se pojavljajo v zvezi z digitalnimi dokazi.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, kibernetska kriminaliteta, digitalni dokaz, preiskovanje, digitalna forenzika, datoteke, dnevniki.
Published in DKUM: 24.06.2016; Views: 1405; Downloads: 145
Full text (544,33 KB) |
