1. Strategija modrega oceana kot sodobni podjetniški pristop k inovacijam na primeru hospitality programa nogometnega kluba MariborJure Šimundža, 2024, diplomsko delo Opis: Strategija modrega oceana se osredotoča na ustvarjanje novih tržnih priložnost in diferenciacijo, s katero podjetja presegajo obstoječo konkurenco. Ta strategija temelji na vrednostni inovaciji, pri kateri podjetja ustvarjajo dodatno vrednost za stranke, hkrati pa zmanjšuje stroške. Teorija modrega oceana spodbuja podjetja, da premikajo meje industrije in ustvarjajo nove tržne prostore, v katerih konkurenca postane nepomembna. Dober primer za implementacijo te strategije je hospitality industrija, ki se osredotoča na zagotavljanje vrhunske izkušnje za stranke, s čimer se krepi zvestoba, dolgoročni odnosi s strankami ter zadovoljstvo. Hospitality industrija je tesno povezana z ustvarjanjem edinstvenih doživetij, ki presežejo osnovno ponudbo in prispevajo k večji vrednosti storitve ali proizvoda.
V diplomskem delu bomo na primeru hospitality programa Nogometnega kluba Maribor analizirali ključne elemente programa, kot so finančni učinki, obiskovalci ter zadovoljstvo strank, in preučili, kako ta program vpliva na konkurenčno prednost kluba. Prav tako bomo raziskali, kako je strategija modrega oceana prispevala k razvoju programa, ter naredili SWOT-analizo. Na podlagi podatkov in analize bomo podali priporočila za nadaljnji razvoj hospitality programa, s ciljem povečati njegovo uspešnost in trajnost. Ključne besede: strategija modrega oceana, vrednostna inovacija, hospitality industrija, diferenciacija, konkurenčna prednost Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,63 MB) |
2. Vloga diferenciacije čustev pri izbiri in učinkovitosti socialnih strategij regulacije čustev : magistrsko deloInes Lešnik, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali dve socialni strategiji regulacije čustev, ki sta socialno deljenje in zatiranje izražanja čustev. Na učinkovitost in pogostost uporabe regulacije vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Osredotočili smo se na preučevanje posameznikove sposobnosti diferenciacije čustev kot možnega napovednika učinkovitosti in uporabe socialnih strategij regulacije čustev. Z metodo intenzivnega vzdolžnega načrta smo zbrali podatke udeležencev (N = 204), starih med 18 in 35 let (M = 22,11; SD = 3,12). Podatke smo zbirali šestkrat na dan po sedem dni s pomočjo mobilne aplikacije in jih analizirali z večnivojskim modeliranjem. Rezultati so pokazali, da je socialno deljenje učinkovito, medtem ko je zatiranje izražanja čustev neučinkovito. Dodatno smo ugotovili, da je diferenciacija čustev pomembna za napoved negativnega afekta. K napovedi pogostosti uporabe socialne strategije pomembno prispeva diferenciacija negativnih čustev. Po drugi strani pa je diferenciacija pozitivnih čustev statistično pomemben moderator odnosa med socialnim deljenjem in pozitivnim ter negativnim afektom. Ne glede na nivo diferenciacije posameznika je bilo socialno deljenje negativno povezano z negativnim afektom. Socialno deljenje je bilo povprečno bolj učinkovito, če je bila posameznikova diferenciacija čustev slabša, kar je bilo v nasprotju z našimi pričakovanji. Najverjetneje so pri uporabi socialnega deljenja v ozadju drugi notranji dejavniki. Potrdili pa smo, da posamezniki s slabšo diferenciacijo strategijo zatiranja izražanja čustev uporabljajo manj učinkovito kakor posamezniki z boljšo diferenciacijo tako negativnih kot pozitivnih čustev. Ključne besede: diferenciacija čustev, socialno deljenje, zatiranje izražanja čustev, negativni afekt, pozitivni afekt Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 28
Celotno besedilo (906,43 KB) |
3. Vloga poimenovanja čustev in čustvene diferenciacije pri regulaciji negativnega afekta : magistrsko deloAdelisa Huskić, 2024, magistrsko delo Opis: Strategije čustvene regulacije običajno lahko razdelimo na bolj ali manj učinkovite, česar
pa za strategijo poimenovanja čustev na podlagi nasprotujočih si ugotovitev o njenih
učinkih ne moremo storiti. Nekatere študije so tako dokazale, da poimenovanje čustev
prispeva k čustveni regulaciji, kar so Nook in sodelavci (2021)zavrnili z rezultati, ki kažejo,
da poimenovanje čustev ovira čustveno regulacijo. Študijo smo replicirali z namenom
preveriti učinkovitost poimenovanja čustev samega po sebi in v kombinaciji s kognitivnim
prevrednotenjem. Nadalje smo želeli ugotoviti, ali se učinkovitost poimenovanja razlikuje
glede na vir poimenovanja. Neskladnost rezultatov študij kaže na možno vlogo skritih
moderatorjev, zato smo v analizah upoštevali še stopnjo čustvene diferenciacije in
velikost čustvenega besednjaka. Vzorec naše raziskave je zajemal 95 posameznikov, med
katerimi je bila večina študentov psihologije, ki so sodelovali v eksperimentalni nalogi
poimenovanja in regulacije čustev. Rezultati so pokazali, da je poimenovanje čustev
učinkovito pri regulaciji čustev samo po sebi, vendar ne v kombinaciji s kognitivnim
prevrednotenjem. Vir poimenovanja, čustvena diferenciacija in čustveni besednjak se
niso izkazali kot pomembni dejavniki. Naše ugotovitve tako potrjujejo korist
poimenovanja čustev. Za boljše razumevanje dejavnikov, ki določajo učinkovitost
proučevane strategije, in njihove medsebojne povezanosti so potrebne dodatne raziskave
v obliki nadgrajenih replikacij naše raziskave. Ključne besede: poimenovanje čustev, kognitivno prevrednotenje, čustvena regulacija, čustvena diferenciacija, čustveni besednjak Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,22 MB) |
4. Diferenciacija ur športa na podružnični osnovni šoli v kombiniranem oddelku 2. in 3. razreda : magistrsko deloValentina Zdovc Kotnik, 2024, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil pripraviti, izvesti in analizirati diferencirane ure predmeta šport v kombiniranem oddelku 2. in 3. razreda na podružnični šoli. Diferencirali smo ure iz različnih tematskih sklopov, ki so v učnem načrtu za šport. Načrtovali in zapisali smo priprave za pet šolskih ur, ki so predstavljene v praktičnem delu magistrskega dela. Te ure smo izvedli, jih dokumentirali ter v omenjenem poglavju opisali in tudi analizirali z vidika poučevanja v kombiniranem oddelku, z vidika učencev in vidika diferenciacije. Ugotovili smo, da je izvedba diferenciranega pouka težja kot v čistih razredih, vendar smiselna. Naredili smo tudi empirični del, kjer smo s pomočjo ankete, ki je bila izvedena na vzorcu sedemintridesetih učiteljev, ki poučujejo ali so poučevali v kombiniranem oddelku na podružnični šoli na izbrani šoli. V tem delu naloge nas je zanimal odnos učiteljev kombiniranih oddelkov do diferenciacije – kaj diferencirajo, kdaj, ali jim diferenciacija otežuje delo in kdaj se diferenciacije poslužujejo pri športu. Z raziskavo smo ugotovili, da skoraj vsi učitelji kombinirani pouk diferencirajo, vendar pogosteje slovenščino ter matematiko kot spoznavanje okolja, glasbeno umetnost in šport. Učitelji imajo do diferenciacije pozitiven odnos, čeprav jim načrtovanje in izvajanje le-te ni najlažje. Nekateri učitelji diferencirajo ure športa, pretežno v osrednjem delu pri ciljih, vsebinah, metodičnih postopkih in pripomočkih. Z izvedbo empiričnega in praktičnega dela smo hoteli podpreti idejo o tem, da je diferenciacija v kombiniranih oddelkih zelo pomembna, tudi pri športu, predvsem pa smo z izvedbo praktičnega dela hoteli raziskati diferenciacijo ur športa v kombiniranih oddelkih na podružničnih šolah. Ključne besede: šport, podružnična šola, kombiniran oddelek, kombiniran pouk, diferenciacija Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 230; Prenosov: 46
Celotno besedilo (5,97 MB) |
5. Vzeti čustva v svoje roke: pomen interoceptivnega zavedanja in konceptualizacije čustev pri doživljanju in uravnavanju čustev : pomen interoceptivnega zavedanja in konceptualizacije čustev pri doživljanju in uravnavanju čustevAnja Rakovec, 2023, magistrsko delo Opis: Interoceptivno zavedanje (zavedanje občutkov iz notranjosti telesa) in konceptualizacija čustev (proces osmišljanja zaznanih občutkov) po teoriji konstruiranih čustev predstavljata ključna elementa konstrukcije in uravnavanja čustev. V skladu s to idejo smo v magistrskem delu preučevali odnos med interoceptivnim zavedanjem, dvema vidikoma konceptualizacije čustev (čustveno diferenciacijo in aleksitimijo) ter doživljanjem in regulacijo čustev. V intenzivni vzdolžni raziskavi smo z metodo vzorčenja izkušenj zbrali podatke 157 mladih odraslih, ki so sedem dni sedemkrat na dan izpolnjevali vprašalnike na temo lastnega čustvovanja in regulacije čustev. Odkrili smo negativno povezanost med interoceptivnim zavedanjem in aleksitimijo, medtem ko nobeden od obeh konstruktov ni bil povezan s čustveno diferenciacijo. Višje ravni interoceptivnega zavedanja in diferenciacije negativnih čustev so bile povezane z nižjimi stopnjami negativnega afekta in učinkovitejšo regulacijo čustev, aleksitimija pa z več težavami pri regulaciji čustev in manj uporabe t. i. prilagojenih čustvenoregulatornih strategij. Izkazalo se je tudi, da interoceptivno zavedanje in čustvena diferenciacija ne igrata pomembne vloge pri izbiri različnih strategij regulacije čustev, aleksitimija pa ne moderira učinkovitosti le-teh. Čeprav izsledki kažejo, da imajo tako interoceptivno zavedanje kot oba vidika konceptualizacije čustev pomen pri določenih vzorcih regulacije čustev, so ti odnosi kompleksni in ponekod kontradiktorni. Ključne besede: interoceptivno zavedanje, aleksitimija, čustvena diferenciacija, čustvena regulacija, negativni afekt Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 526; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,27 MB) |
6. Vpliv izražanja mmd na odzivnost monocitov in makrofagov na adalimumab in vitro : magistrsko deloAdriana Kralj, 2023, magistrsko delo Opis: Parodontoza je pogosta vnetna bolezen, ki lahko vpliva na slabšo odzivanje bolnikov s sistemskimi boleznimi, kot je revmatoidni artritis, na biološko zdravilo adalimumab. Ugotovljeno je bilo, da stopnja revmatoidnega artritisa korelira z ravnijo izražanja MMD gena v makrofagih izoliranih iz sinovialne tekočine vnetih sklepov. Poleg tega stopnja izražanja MMD vpliva na klinični odziv bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo na adalimumab.
V magistrskem delu smo se odločili preveriti, kako se monociti in iz njih in vitro diferencirani makrofagi bolnikov s parodontozo odzivajo na biološko zdravilo adalimumab ter kakšno vlogo ima pri tem ekspresija MMD.
Pri monocitih in iz njih diferenciranih makrofagih smo simulirali vnetje z dodatkom LPS in zdravljenje vnetja s komercialnim biološkim zdravilom adalimumab, ter preverili izražanje vnetnih genov IL1B, IL6 in TNFα. Adalimumab je učinkovito zavrl izražanje genov IL1B in IL6, ki v signalni kaskadi ležita nižje od TNFα, čeprav v primeru IL6 samo za monocite. Na izražanje TNFα dodatek adalimumaba ni imel vpliva. V magistrskem delu nismo dokazali vpliva MMD na učinkovitost adalimumaba pri zaviranju TNFα. Vendar zaradi teh ugotovitev ne moremo ovreči njegove potencialne vloge pri vplivu na učinkovitost adalimumaba, saj je potrebno izvesti še veliko raziskav s spremenjenimi eksperimentalnimi pogoji in tako potrditi ali ovreči vlogo MMD pri neučinkovitosti adalimumaba in s tem pripomoči k izboljšanju zdravljenja vnetnih bolezni. Ključne besede: MMD, parodontoza, vnetni citokini, adalimumab, monociti, makrofagi, in vitro diferenciacija, in vitro vnetje, TNFα Objavljeno v DKUM: 20.04.2023; Ogledov: 588; Prenosov: 76
Celotno besedilo (2,80 MB) |
7. Vpliv polifenolov na hondrogeno diferenciacijo mezenhimskih matičnih celic pri bolnikih z osteoartrozoMateja Sirše, 2022, doktorska disertacija Opis: Osteoartroza je najpogostejša bolezen sklepov pri starejših ljudeh, za katero so značilni napredovalo uničenje sklepnega hrustanca, spremembe v subhondralni kostnini s formacijo ektopične kostnine in cist, hipertrofija sklepne kapsule in obsklepnih tkiv ter vnetje sinovijske ovojnice. Kljub številnim raziskavam ostaja etiopatogeneza bolezni neznana, saj gre za kompleksen konglomerat genetskih, mehanskih in vnetnih dejavnikov. Na molekularni ravni gre za neravnovesje med anabolnimi in katabolnimi procesi, ki ustvarjajo začarani krog vnetja nizke stopnje, v katerega so vpleteni interlevkini 1β in 6, tumor nekrotizirajoči faktor alfa, encimi razgradnje hrustančnega matriksa ter kompleksni učinki staranja, celične senescence, apoptoze in avtofagije, medsebojno povezani z več signalnimi potmi. Posledica katabolnih procesov je napredujoča izguba strukture in funkcije sklepnega hrustanca s prestrukturiranjem subhondralne kostnine in obsklepnih tkiv, kar vodi v degeneracijo in uničenje sklepa. Vse več znanstvenih raziskav je usmerjenih v iskanje novih (naravnih) učinkovin, ki bi podobno kot biološka zdravila vplivale na različne patofiziološke mehanizme in zmanjšale aktivnost vnetnih procesov. Med drugim se je za izjemno učinkovito izkazalo protivnetno delovanje številnih polifenolnih spojin. V disertaciji podajamo potek in rezultate raziskave, v kateri smo ugotavljali vpliv štirih izbranih polifenolnih spojin na hondrogeno diferenciacijo mezenhimskih matičnih/stromalnih celic, izoliranih iz trabekularne kosti človeka v pogojih in vitro. Pri tem smo preiskovali dve polifenolni spojini (resveratrol in kvercetin) in dva polifenolna izvlečka (Pycnogenol® in Belinal®), s katerimi smo tretirali mezenhimske matične/stromalne celice, izolirane iz človeške trabekularne kosti kolka in golenice v vnetnih in nevnetnih pogojih. Pri mezenhimskih matičnih/stromalnih celicah zdravih darovalcev ob tretiranju s preiskovanimi spojinami ni bilo pomembnih razlik v hondrogenezi. Pri mezenhimskih matičnih/stromalnih celicah bolnikov z osteoartrozo pa je Belinal® v nevnetnih pogojih pomembno izboljšal hondrogenezo v primerjavi z resveratrolom in kontrolo. V vnetnih pogojih je od vseh spojin samo Belinal® izboljšal sposobnost hondrogeneze mezenhimskih matičnih/stromalnih celic pridobljenih iz bolnikov z osteoartrozo. Rezultati te doktorske naloge tako dokazujejo potencialno vlogo polifenolnih spojin, kot je Belinal®, pri izboljšanju lastnosti humanih mezenhimskih matičnih/stromalnih celic v pogojih in vitro in predstavljajo osnovo za nadaljnje študije za razvoj učinkovitih celičnih terapij za zdravljenje osteoartroze. Ključne besede: osteoartroza, mezenhimske matične/stromalne celice, hondrogena diferenciacija, provnetni citokini, rastlinski polifenoli, regeneracija hrustanca Objavljeno v DKUM: 24.02.2023; Ogledov: 911; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,22 MB) |
8. Čustva v vsakdanjem življenju: Vloga čustvene diferenciacije pri regulaciji čustev : vloga čustvene diferenciacije pri regulaciji čustevŠpela Peserl, 2022, magistrsko delo Opis: Čustvena diferenciacija je blagodejna in se povezuje s številnimi pozitivnimi izidi, saj velja za sposobnost, ki spodbuja psihološko in socialno blagostanje. Zmožnost diferenciranja med čustvi prav tako zagotavlja informacije, ki bi lahko vodile do bolj učinkovite regulacije čustev. Tako smo tudi v magistrski nalogi želeli preučiti, kako je čustvena diferenciacija povezana z izbiro strategij regulacije čustev in učinkovitostjo uporabe le-teh ter kakšno vlogo ima intenziteta čustev pri regulaciji čustev. Uporabili smo metodo vzorčenja izkušenj, s pomočjo katere so udeleženci o svojih čustvih poročali šestkrat na dan v obdobju sedmih dni. Na vzorcu 205 udeležencev, starih med 19 in 35 let, smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna negativna povezanost diferenciacije negativnih čustev z vsemi strategijami regulacije čustev in da ima diferenciacija negativnih čustev statistično pomembno moderatorsko vlogo v odnosu med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Izkazalo se je tudi, da strategije zatiranje izražanja čustev, distrakcija in ruminacija mediirajo odnos med diferenciacijo negativnih čustev in negativnim afektom ter da ima intenziteta čustev statistično pomembno moderatorsko vlogo v odnosu med sprejemanjem in negativnim afektom ter v odnosu med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Kljub nekaterim kontradiktornim ugotovitvam v primerjavi s preteklimi raziskavami menimo, da je učinkovitost uporabljenih strategij vseeno odvisna od konteksta in da je čustvena diferenciacija pomembna za ugodno regulacijo čustev, nedvomno pa je potrebnih še več raziskav, da bi še bolj razumeli mehanizme, preko katerih čustvena diferenciacija izvaja svoje koristne učinke. Pri tem pa vseeno upamo, da bo pridobljeno znanje v naši raziskavi imelo pomembne praktične implikacije in da predstavlja vsaj majhen korak naprej k informiranju in izboljšanju
terapevtskega zdravljenja različnih afektivnih motenj. Ključne besede: čustvena diferenciacija, regulacija čustev, regulatorna fleksibilnost, intenziteta čustev, metoda vzorčenja izkušenj Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 831; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,34 MB) |
9. Diferencirane domače naloge pri matematiki : magistrsko deloTanja Rojc, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu proučujemo domače naloge in njihovo diferenciacijo, pri čemer se osredotočimo predvsem na predmet matematika. Prvi del temelji na pregledu literature o domačih nalogah, njihovih karakteristikah ter povezanosti z akademskimi dosežki učencev. V drugem delu vsebine vključujejo diferenciacijo in individualizacijo pri pouku, v veliki meri se posvetimo diferenciaciji domačih nalog pri matematiki. Predstavljene so potencialne prednosti in slabosti, oblike diferenciacije ter rezultati nekaterih raziskav slovenskih in tujih avtorjev, ki so proučevali morebitno povezanost matematičnih domačih nalog z akademskimi dosežki učencev. V zadnjem delu magistrskega dela podajamo primere diferenciranih matematičnih domačih nalog pri obravnavi decimalnih številk v šestem razredu, ki jih učitelji lahko uporabijo v praksi. Rezultati raziskav drugih avtorjev (Allen, 2008; Fan idr., 2017; Lipovec in Ferme, 2018; Manninen, 2014; Murillo in Martínez-Garrido, 2013) kažejo, da obstaja pozitivna povezanost med diferenciranjem matematičnih domačih nalog in akademskimi dosežki učencev pri matematiki. Ključne besede: diferenciacija, individualizacija, matematika, domača naloga, akademski dosežek Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 1105; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,53 MB) |
10. Socialno geografski prikaz uporabnikov javnih odprtih površin v VelenjuVesna Videmšek, 2018, magistrsko delo Opis: Javne odprte površine predstavljajo kraje zadovoljevanja nekaterih temeljnih življenjskih potreb. Med sabo se razlikujejo po funkcionalnosti in opremljenosti, zato ljudje izberejo tisto, ki je za zadovoljitev njihovih potreb najbolj primerna.
Namen magistrskega dela je prikazati socialne lastnosti uporabnikov javnih odprtih površin v Velenju. Opredelili smo temeljne pojme s področja socialne geografije ter javnih odprtih površin, nato pa smo se osredotočili na posamezne javne odprte površine v Velenju.
Skozi analizo smo želeli ugotoviti, kakšno je število uporabnikov posamezne javne odprte površine, njihova starostna in spolna struktura ter kakšne dejavnosti ob tem izvajajo. Ugotovili smo, da se socialne skupine in aktivnosti med javnimi odprtimi površinami v Velenju razlikujejo. Ključne besede: socialna geografija, javne odprte površine, socialna skupina, socialno prostorska diferenciacija, Velenje Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 1224; Prenosov: 100
Celotno besedilo (5,85 MB) |