1. Vpliv zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlakKarmen Fras, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Visok krvni tlak predstavlja enega večjih zdravstvenih problemov modernega sveta. V hitrem tempu življenja se je težko izogniti dejavnikom tveganja, zaradi česar sta visok krvni tlak in posledično kardiovaskularne bolezni eden vodilnih vzrokov smrti po vsem svetu. Mnogi nefarmakološki ukrepi so se v številnih raziskavah izkazali kot učinkoviti pri zniževanju krvnega tlaka. Namen zaključnega dela je raziskati, kako učinkovit je ukrep zmanjšanega vnosa soli v prehrani za znižanje krvnega tlaka.
Metode: V zaključnem delu je bila sistematično pregledana znanstvena literatura na temo vpliva zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlak. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect s pomočjo iskalne strategije. Analiza podatkov je bila opravljena s pomočjo tematske analize.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 9 virov. V analizi in sintezi identificiranih virov je kot glavna tema izpostavljen vpliv zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlak, ki je bila oblikovana na podlagi primarnih podtem (I) dieta z zmanjšanim vnosom soli, (II) uporaba nadomestkov soli in (III) intervencije za spremembo vedenja. Dieta z zmanjšanim vnosom soli se je izkazala kot zelo uspešen ukrep zoper visokemu krvnemu tlaku, še posebej v kombinaciji z zdravstveno-vzgojnim izobraževanjem v zvezi s pomenom reguliranja dnevnega vnosa soli, ki se je tudi kot samostojna intervencija izkazala kot uspešna. Prav tako sta se kot uspešen ukrep za zniževanje krvnega tlaka izkazala uporaba nadomestkov soli z manjšim deležem natrija in uporaba pripomočkov za samokontrolo nad dnevnim vnosom soli.
Razprava in sklep: Ker število oseb z visokim krvnim tlakom narašča, je pomembno, da je splošna populacija poučena o visokem krvnem tlaku, dejavnikih tveganja ter nefarmakoloških ukrepi zoper njega, saj so nefarmakološki ukrepi učinkoviti in lahko razbremenijo zdravstveni sistem ter zmanjšajo stroške zdravljenja.
Keywords: visok krvni tlak, dieta z nižjim vnosom soli, vnos soli, arterijska hipertenzija
Published in DKUM: 18.11.2022; Views: 896; Downloads: 199
 Full text (537,71 KB) |
2. Vpliv presnovnega sindroma na razvoj anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2 : magistrsko deloNika Polšak, 2022, master's thesis Abstract: V današnjem času je presnovni sindrom vse bolj pogosta presnovna motnja. Presnovni sindrom je močno povezan s sladkorno boleznijo tipa 2 (SBT2) in duševnimi motnjami. Predvsem prevalenci anksioznosti in depresivnosti naraščata na globalni ravni. Namen raziskave je bil preučiti pojav anksioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja na mišjem modelu SBT2. Pri tem nas je zanimal tudi vpliv spola. V ta namen smo miši razdelili v tri skupine. Prva skupina je predstavljala kontrolno skupino, ki smo jo hranili s standardno prehrano (CD). Drugo skupino smo hranili z zahodno dieto (WD). Tretjo skupino smo po obdobju hranjenja z WD izpostavili kratkotrajni kalorični restrikciji (RCD), saj nas je zanimalo, ali bo kalorična restrikcija, ki povzroči remisijo SBT2, povzročila tudi zmanjšanje nagnjenosti k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Vpliv prehranskega režima smo ocenjevali s pomočjo vedenjskih testov. Za ocenjevanje lokomotorike smo uporabili test odprtega polja (OFT), za ocenjevanje anskioznemu vedenju podobnega obnašanja test dvignjenega labirinta v obliki križa (EPM) in za ocenjevanje depresivnemu vedenju podobnega obnašanja test prisilnega plavanja (FST). Ugotovili smo, da indukcija SBT2 z zahodno dieto ni vplivala na pojav anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnega obnašanja pri miših. Prav tako na pojav omenjenih motenj ni vplival spol. Ugotovili pa smo, da so bile WD samice bolj aktivne kot WD samci (bile so hitrejše, prehodile so večjo razdaljo in manj časa mirovale). V skladu s tem, da indukcija SBT2 ni vplivala na teste anskioznemu in depresivnemu podobnemu obnašanju, tudi kalorična restrikcija ni vplivala na k anskioznemu in depresivnemu vedenju podobnemu obnašanju. Opazili smo vpliv habituacije na nekatere vedenjske teste. Pri testu OFT smo opazili zmanjšanje raziskovalnega vedenja pri ponavljanju testa, pri testu EPM pa zmanjšano raziskovanje odprtih krakov pri ponavljanju testa.
Keywords: presnovni sindrom, sladkorna bolezen, anksioznost, depresivnost, zahodna dieta, kalorična restrikcija, vedenjski testi
Published in DKUM: 06.04.2022; Views: 924; Downloads: 71
Full text (2,41 MB) |
3. Primerjava prehranjevalnih navad slovenskih teniških igralcev v različnih starostnih kategorijah : diplomsko deloBarbara Beliš, 2021, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil preučiti prehranjevalne navade teniških igralcev v Sloveniji ter jih med seboj primerjati po starostnih skupinah. Pomembnost povezave med prehrano in telesno dejavnostjo smo v nalogi predstavili s primerjavo prehrane teniškega igralca Novaka Djokovića. V empiričnem delu smo opravili raziskavo, kjer smo prikazali prehranjevalne navade boljših teniških igralcev v Sloveniji ter razlike le-teh po starostnih kategorijah. Anketiranci so bili razvrščeni v starostne kategorije U12, U14, U16, U18 in člane/članice. Med anketiranimi teniškimi igralci je bilo 28 moških in 38 žensk. Ugotovili smo, da 59 % anketiranih igralcev meni, da je njihova prehrana pravilna, prav tako 54 % igralcev meni, da ustrezen vnos hranil vpliva na uspeh, dosežen na tekmovanjih. Med starostnimi skupinami anketiranih v načinu prehranjevanja nismo opazili bistvenih razlik.
Keywords: mladinci, tenis, športna prehrana, dieta
Published in DKUM: 25.01.2022; Views: 977; Downloads: 75
Full text (1,06 MB) |
4. Vplivi kalorične restrikcije na dinamiko kalcijevih oscilacij celic beta trebušne slinavke v mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2Jan Kopecky, 2021, master's thesis Abstract: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je zapletena presnovna bolezen, za katero je značilna izguba funkcije celic beta v Langerhansovih otočkih. Ker predstavlja SB2 vedno večji globalni problem, je potrebno poglobiti naše znanje in iskati nove metode ter terapevtske načine, kako jo zajeziti. Dinamika znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov v celicah beta igra ključno vlogo pri sklopitvi med stimulusom in sekrecijo ter je tesno povezana z izločanjem inzulina. Zato je razumevanje tega procesa ključno za vpogled v mehanizme, prisotne pri SB2. Kratkotrajna kalorična restrikcija vodi do remisije SB2. Da bi razjasnili naše razumevanje o vplivu kalorične restrikcije na celice beta in mehanizma remisije SB2, smo v magistrski nalogi raziskovali vpliv kalorične restrikcije na dinamiko kalcijevih oscilacij v celicah beta. Poskuse smo izvedli na samcih miši linije C57BL/6J, ki smo jih razdelili v tri skupine. Ena skupina miši je prejemala kontrolno prehrano (CD), druga zahodno prehrano (WD), tretjo pa smo po določenem času hranjenja z WD izpostavili kalorični restrikciji (RCD). Pri WD miših se je pojavila delno kompenzirana SB2, inzulinska rezistenca in hiperglikemije na tešče. Dinamiko znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov smo snemali s konfokalnim mikroskopom na akutnih tkivnih rezinah trebušne slinavke ob stimuliranju z različnimi koncentracijami glukoze. Zaznali smo značilen vzorec kalcijevih oscilacij celic beta. V svoji magistrski nalogi sem podrobneje preučeval plato fazo oscilacij znotrajcelične koncentracije kalcijevega iona, natančneje aktivni čas, frekvence in dolžine oscilacij. Celice beta WD miši so delno kompenzirale inzulinsko rezistenco s povečano aktivnostjo, ki se je izrazila predvsem v aktivnem času oscilacij. Ugotovili smo, da je kalorična restrikcija signifikantno znižala aktivni čas in dolžino oscilacij. Ko smo preučevali vpliv koncentracije glukoze na dinamiko kalcijevih oscilacij, smo pri vseh skupinah zasledili trend naraščanja aktivnega časa in dolžine oscilacij ob naraščanju koncentracije glukoze. Pri frekvenci oscilacij nismo zaznali jasnega vzorca ne med tretmaji in ne ob večanju koncentracije glukoze. Kratkotrajna kalorična restrikcija je izboljšala inzulinsko občutljivost, povzročila normoglikemijo in povrnila aktivnost celic beta na raven CD miši. Rezultati nam nudijo boljši vpogled v mehanizme SB2 in nudijo dobro platformo za študij SB2 na živalskih modelih.
Keywords: celice beta, kalcijev ion, kalorična restrikcija, Langerhansov otoček, zahodna dieta, inzulin
Published in DKUM: 24.12.2021; Views: 1357; Downloads: 104
Full text (2,79 MB) |
5. Osveščenost študentov zdravstvene nege o celiakiji in dermatitisu herpetiformisPia Godec, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: V zaključnem delu smo opisali celiakijo in herpetiformni dermatitis, diagnosticiranje in zdravljenje le-teh. Predstavili smo, kako pomembna je vloga medicinske sestre znotraj procesa zdravljenja. Opredelili smo pomembnost brezglutenske diete v skrbi za kakovostno življenje ljudi s celiakijo in herpetiformnim dermatitisom.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. V empiričnem delu smo uporabili anketni vprašalnik. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke o sami osveščenosti študentov zdravstvene nege o celiakiji in herpetiformnem dermatitisu.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da študentje zdravstvene nege niso zadovoljivo osveščeni. Na nekatera vprašanja so morda odgovorili zadovoljivo, na večino pa ne. Slabše so osveščeni na področju samih strokovnih definicij, kaj pravzaprav celiakija oziroma herpetiformni dermatitis sta, saj je 49 % anketirancev na to vprašanje odgovorilo napačno. Le 13 % je pravilno odgovorilo na vprašanje o sami razširjenosti obeh bolezni.
Razprava in sklep: Vloga medicinske sestre je pomembna pri obravnavi pacientov s celiakijo in herpetiformnim dermatitisom, zato je tudi pomembna osveščenost študentov zdravstvene nege na področju obravnave le-teh. Ključnega pomena je znanje zdravstvenih delavcev, ki so vsak dan v stiku s pacienti, saj so le-ti v prvi vrsti tisti, ki prepoznajo simptome celiakije in ki morajo to bolezen dobro poznati, da ne pride do kontaminacije z glutenom.
Keywords: celiakija, dermatitis herpetiformis, medicinska sestra, pacient, brezglutenska dieta
Published in DKUM: 09.03.2021; Views: 1305; Downloads: 134
Full text (1,53 MB) |
6. Poznavanje prehrane pri bolnikih s kronično ledvično boleznijoNiko Dretnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo se osredotočili na poznavanje prehrane bolnikovs kronično ledvično boleznijo. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri se bolniki držijo dietnih priporočil in poznajo pomen kalija, fosfata, beljakovin in soli v prehrani.
Keywords: Klb, svetovanje, dieta, kalij, fosfat, beljakovine, sol
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 1198; Downloads: 136
Full text (916,94 KB) |
7. Predšolski otrok v vrtcu in prehranske omejitveMojca Lenart, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo Predšolski otrok v vrtcu in prehranske omejitve je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del zajema opredelitev prehranjevanja v vrtcu, kamor je vključen, opis smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kaj določa kurikulum za vrtce glede prehrane, kakšni so dietni režimi v vrtcih ter kakšna so najnovejša priporočila za medicinsko indicirane diete. V nadaljevanju teoretičnega dela pa smo razdelili razloge za različne prehranske omejitve na medicinsko indicirane razloge v svoj sklop in verske ter etične razloge v drug samostojen sklop ter jih podrobneje opisali. Z izvedbo empiričnega dela smo želeli ugotoviti, ali je za otroke s prehranskimi omejitvami v ptujskih vrtcih dobro poskrbljeno in kakšni so pogoji za odobritev dietnega krožnika za predšolskega otroka v teh vrtcih. Tako empirični del zajema tri vodene intervjuje, in sicer z organizatorko prehrane Vrtca Ptuj, ravnateljico Zasebnega vrtca Vilinski gaj in uslužbenko Vrtca Montessori Ptuj, sledi jim pa še analiza posameznega intervjuja. Na podlagi izvedenih intervjujev smo prišli do zaključka, da ptujski vrtci omogočajo diete na podlagi medicinsko indiciranih diet, v enem izmed vrtcev pa pridejo v poštev za dieto tudi razna druga potrdila.
Keywords: predšolski otrok, medicinsko indicirana dieta, verska dieta, dietni režim
Published in DKUM: 27.07.2020; Views: 1017; Downloads: 121
Full text (1,49 MB) |
8. Primerjava strukture celic beta Langerhansovih otočkov pri kontrolnih miših in miših hranjenih z zahodno dietoTanja Vajs, 2020, master's thesis Abstract: V študiji smo želeli raziskati vpliv zahodne diete (WD) na strukturo tkiv trebušne slinavke, s poudarkom na (ultra)strukturi celic beta, s pomočjo svetlobne mikroskopije in presevne elektronske mikroskopije (TEM). V ta namen smo analizirali in primerjali strukturo in ultrastrukturo celic beta Langerhansovih otočkov pri kontrolnih miših in miših, hranjenih z zahodno dieto. Pri eksperimentalnem delu smo uporabili mišje samce C57BL/6J (Mus musculus domesticus), ki so jih hranili z zahodno dieto in kontrolno prehrano (CoD). Zahodna dieta je vsebovala 40 % kcal iz maščob, 43 % iz ogljikovih hidratov in 17 % iz beljakovin, kar je primerljivo z zahodno prehrano ljudi, ki vsebuje podobne deleže makrohranil. Ugotovili smo, da miši, hranjene z zahodno dieto, razvijejo patološke spremembe v strukturi in ultrastrukturi Langerhansovih otočkov, v primerjavi s kontrolno skupino miši, hranjenih s standardno kontrolno dietno prehrano, kjer strukturnih sprememb nismo opazili. Struktura Langerhansovih otočkov miši (uporaba svetlobne mikroskopije), hranjenih z zahodno dieto, je bila nehomogena in nekompaktna ter je vsebovala več zunajceličnega prostora kot pri miših, hranjenih s kontrolno prehrano. Opazili smo številne nekrotične celice v eksokrinem in endokrinem tkivu. Ugotovili smo, da je ultrastruktura celic beta otočkov miši (uporaba TEM mikroskopije), hranjenih z zahodno dieto, patološko spremenjena. V citoplazmi beta celic smo opazili lipidne kaplje in avtofagne strukture (avtofagosom, avtolizosome). Najpomembneje, miši, hranjene z zahodno dieto, imajo izrazito povečan premer cistern zrnatega endoplazmatskega retikuluma (zER) in večjo površino enega jedra v primerjavi z mišmi, hranjenimi s CoD. Okroglost ene cisterne v enem kompleksu Golgijevega aparata je večja v celicah beta pri miših, hranjenih s kontrolno dieto. S tem smo pokazali, da se ultrastruktura celic miši, hranjenih z zahodno dieto, spremeni in nakazuje patološke spremembe.
Keywords: sladkorna bolezen, zahodna dieta, struktura celic beta, modeli sladkorne bolezni, trebušna slinavka, celice beta, prehrana HFD, Langerhansov otoček
Published in DKUM: 02.03.2020; Views: 1620; Downloads: 317
Full text (4,80 MB) |
9. Epilepsija pri otroku in mladostnikuDoroteja Lorber, 2019, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča, namen: Epilepsija velikokrat pri otroku vpliva na kakovost življenja. Predvsem na psihološke, socialne in poklicne elemente. Gre za bolezen, ki prizadene možgane. Namen zaključnega dela je raziskati, kako lahko medicinska sestra izboljša otrokovo delovanje v okolju ter kateri so negovalni problemi, ki vplivajo na vsakodnevne aktivnosti življenja dečka.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, v sklopu katerega je bil izveden intervju odprtega tipa. Vprašanja za intervju smo sestavili po funkcionalnih vzorcih obnašanja Marjory Gordon. V raziskavi je sodeloval deček z epilepsijo.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so najpogostejši problemi s katerimi se srečujejo otroci z epilepsijo strah pred nesprejetostjo v družbi, šoli, strah pred utopitvijo, nevarnost padcev, telesna prizadetost ter nepoučenost o diagnozi epilepsije. Prav tako smo ugotovili, da se otroci z epilepsijo še vedno težje vključijo v družbo, kot ostali, ki nimajo nobenih zdravstvenih težav.
Diskusija in zaključek: Epilepsija se največkrat pojavi v otroštvu in ima velik vpliv na kvaliteto življenja. Stiske, ki spremljajo otroke in starše, so dolgotrajne in zahtevajo posebno obravnavo, zato morata družina in družba sprejeti otroka z epilepsijo kot celoto in ne kot osebo, ki ima omejitve.
Keywords: zdravstvena nega, prva pomoč, ketogena dieta, zdravstveno vzgojno delo, poučevanje staršev
Published in DKUM: 16.12.2019; Views: 2736; Downloads: 274
Full text (2,21 MB) |
10. Prehrana pri bolniku z rakom trebušne slinavkeNina Božnik, 2019, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Rak trebušne slinavke je bolezen, ki se dandanes vse pogosteje pojavlja med populacijo po vsem svetu in je ena izmed najbolj zahtevnih in kompleksnih oblik raka. Na njegov nastanek vpliva več dejavnikov. Namen raziskave je ugotoviti, kako prehrana vpliva na razvoj bolezni in njen pomen v času zdravljenja.Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela z analizo in sintezo podatkov iz angleške in slovenske literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL in Wiley, s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, ki smo si jih zadali. V analizo smo zajeli 6 člankov.Rezultati: Ugotovili smo, da so uživanje večjih količin rdečega in prekajenega mesa, maščob, preveč soljena prehrana in uživanje alkohola, predvsem žganih pijač, eni izmed ključnih dejavnikov tveganja za razvoj raka trebušne slinavke. Informiranost in podpora glede uživanja ustrezne prehrane pri bolnikih z rakom trebušne slinavke je pomembna, saj se s stabilizacijo telesne teže izboljšajo rezultati zdravljenja, prav tako se izboljša tudi kakovost njihovega življenja. Diskusija in zaključek: Večje zavedanje o vplivu priporočene prehrane in zdravega življenjskega sloga lahko vpliva na razvoj raka trebušne slinavke in pripomore k obvladovanju pojavnosti bolezni, prav tako lahko zavedanje o pravilni prehrani pripomore k uspešnejšemu zdravljenju, spremljanju bolezni ter izboljšanju kakovosti življenja pri bolnikih z rakom trebušne slinavke.
Keywords: pankreas, karcinom, dejavniki tveganja, zdravljenje, dieta, hranilne snovi.
Published in DKUM: 11.11.2019; Views: 2222; Downloads: 0 |
