SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 101
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
POLJEDELSKO IZRAZJE V VOGRIČEVCIH
Katja Jug, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v Vogričevcih sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Vogričevci in okolice. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v srednjeprleški govor. Ta govor je del prleškega narečja in se govori na spodnjem Ptujskem polju, med rekama Ščavnico in Pesnico. Značilen je enoglasniški samoglasniški sistem. Poglavitni del diplomske naloge predstavlja zbiranje poljedelskega izrazja v kraju Vogričevci. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarčka, ki je razdeljen na tri sklope: Kmečko orodje, pridelki, delo na polju, Živali, Vrt in sadovnjak. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih pozna le še najstarejša generacija govorcev, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila ter je bilo v narečje največkrat sprejeto prek knjižnega jezika. Slovarček obsega 717 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Slovar zajema iztočnice, ki so razvrščene po abecednem redu. Poknjiženi iztočnici sledi njena fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Nato sledi pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih. Med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za takšen vpliv nemščine na prleško leksiko je zgodovinski, kajti nekoč so ljudje tukaj živeli v stiku z nemško govorečimi prebivalci. Precej je tudi romanizmov, ki pa so bili največkrat sprejeti prav prek nemščine. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedikt. Za informatorja sem izbrala g. Antona Vajdo iz Vogričevcev. Gospod Anton se ukvarja s kmetijstvom in pozna še veliko starih orodij ter pripomočkov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri obdelovanju zemlje in drugih kmetijskih opravilih. Iz otroštva in po pripovedovanju njegovih staršev se spominja, kako so ljudje nekoč želi ročno s srpom ali koso, žito mlatili s cepci, ga očistili plev s pomočjo vejalnika. Nato so bile uvedene slamoreznice in mlatilnice ter šele v šestdesetih letih preteklega stoletja so se pojavili prvi kombajni, ki so želi in mlatili obenem. Pred uvedbo traktorja so orali s preprostimi plugi, ki jih je vlekla vprežna živina, in kosili ročno.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, srednjeprleški govor, poljedelsko izrazje
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2652; Prenosov: 474
.pdf Celotno besedilo (927,25 KB)

5.
NAREČNA POIMENOVANJA ZA VRT, SADOVNJAK IN POLJE V GOVORU LANCOVE VASI
Damjana Hliš, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Narečna poimenovanja za vrt, sadovnjak in polje v govoru Lancove vasi prinaša glasoslovni oris govora Lancove vasi in abecedni slovarček narečnih poimenovanj za vrt sadovnjak in polje, ki je nastal na podlagi gradiva, posnetega z diktafonom, zbranega pri informatorjih v Lancovi vasi. Zbrano gradivo, zapisano v fonetični obliki, je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji, dodani so razlaga pomena, izvor besed in primerjava iztočnic v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju ter v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Večina zbranih besed je slovanskega izvora, ostale pa germanskega, romanskega in grškega.
Ključne besede: dialektologija, narečje, prleško narečje, Lancova vas, abecedni slovarček, etimologija.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2453; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

6.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V OBČINI TURNIŠČE
Janja Adanič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v občini Turnišče so zbrana ledinska in hišna imena občine Turnišče, ki zajema kraje Gomilica, Nedelica, Renkovci in Turnišče. Na tem območju se govori turniški govor, ki spada v prekmursko narečje, natančneje v južno ali dolinsko podnarečje, z monoftongično-diftongičnim samoglasniškim sistemom. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, odn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek/priimki (pri domačijah z večimi hišnimi imeni je najprej zapisan uradni priimek in nato poknjižene iztočnice hišnih imen) in pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga lastnika domačije, temu za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajeva Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES), Pleteršnikov slovar (Plet.) in Slovar beltinskega prekmurskega govora (Novak). Ledinska in hišna imena predstavljajo del kulturne dediščine in bogastvo občine Turnišče. Iz njih lahko razberemo pokrajinske značilnosti, pretekle dejavnosti, močno navezanost tukajšnjih ljudi na zemljo in na svoje domačije. Imena so raznolika, številna, nekatera tudi šaljiva, kar pa je še posebej pomembno, domačini jih še vedno uporabljajo, prenašajo se tudi na mlade rodove. Zbrana imena so v večini slovanskega izvora, precej je germanizmov in nekaj madžarizmov.
Ključne besede: Dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2790; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

7.
BESEDJE PUSTNIH OBIČAJEV V MARKOVCIH
Doroteja Kostanjevec, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Besedje pustnih običajev v Markovcih je predstavljeno besedišče, ki je povezano z etnografsko dediščino Markovcev in okolice. Kraj Markovci je poznan v Sloveniji in svetu po svoji tradicionalni pustni maski korant. Poleg koranta je kraj bogat še z mnogimi ostalimi pustnimi maskami, kot so piceki, kopjaši, rusa, melika, kurika, orači, vile in medvedi. Različni strokovnjaki so koranta že velikokrat opisali in omenjali v svojih delih. Korant in njegova oprava ter ostali tradicionalni pustni liki pa še nikjer in nikdar niso bili opisani v markovskem mednarečju. V Markovcih se namreč govori posebno mednarečje, ki je nekakšna mešanica med prleškim narečjem in vzhodno haloškim govorom. Namen oziroma cilji diplomske naloge so najprej predstaviti občino Markovci ter njeno pustno dediščino ter iz različnih virov poiskati že obstoječe opise korantov in ostalih pustnih likov. Zbrani so tudi posnetki člana etnografskega društva Korant Markovci, ki opisuje vse pustne like v domačem narečju. Posebej podrobno bo opisan potek priprave korantove opreme, ki ga je opisoval izdelovalec korantij. Govori so zapisani s fonetično transkripcijo. Vse besedje je na koncu diplomske naloge zbrano v slovar, kjer je zapisana beseda, njen pomen, uporaba v stavku in izvor besede.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, markovsko mednarečje, narečno besedje pustnih običajev.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2217; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (14,62 MB)

8.
Kuharska leksika v Turnišču : diplomsko delo
Valerija Dravec, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: slovenščina, Turnišče, dialektologija, Prekmurje, kuharska leksika, diplomska dela
Objavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 1794; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (804,62 KB)

9.
ČEVLJARSKO BESEDJE V MARIBORU
Tina Janžekovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Čevljarsko besedje v Mariboru prinaša glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedoslovni oris mariborskega pogovornega jezika, ki ga slovenska dialektologija uvršča v štajersko narečno skupino. Predstavljeno je mesto Maribor in razvoj čevljarske obrti na Slovenskem ter materiali, orodja in izdelki čevljarske dejavnosti. Čevljarska obrt na Slovenskem se je ohranjala iz roda v rod. S tem se je ohranilo tudi izrazje te dejavnosti, ki pa danes postopoma izginja. Razvoj tehnologije, čevljarska industrija in masovna proizvodnja čevljev so povzročili propadanje čevljarskih delavnic in posledično tudi izginjanje besedja, ki je povezano s čevljarstvom. V osrednjem delu diplomskega dela je v obliki slovarja predstavljeno čevljarsko besedje v mariborskem pogovornem jeziku. Besedno gradivo je bilo zbrano s pomočjo Mirka in Franca Cimerlajta, čevljarjev iz Maribora, in je bilo osnova za izdelavo slovarja. Zbrano čevljarsko izrazje je razvrščeno po abecednem vrstnem redu in obdelano s pomočjo strokovne literature. Knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi zapis besede v fonetični obliki, temu pa je dodan pomen in izvor besede ter primer iz posnetega gradiva. Izvorno besedje je slovanskega, prevzeto besedje pa je zaradi zgodovinskih vzrokov nemškega izvora.
Ključne besede: slovenski jezik, slovenska dialektologija, štajerska narečna skupina, mariborski pogovorni jezik, zgodovina čevljarstva, čevljarstvo v Mariboru, čevljarsko besedje
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2378; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (4,52 MB)

10.
BESEDJE V MARIBORŠČINI
Bojana Glažar, 2010, diplomsko delo

Opis: Maribor je središče severnoštajerskega pokrajinskega pogovornega jezika, mariborski pogovorni jezik pa se je oblikoval na neposrednem stičišču štajerske in panonske narečne baze. Posebnost mariborskega govora sta dva naglasa v daljših tvorjenkah. V govoru se kažejo težnje po posplošitvi naglasa na vse oblike ali večino oblik iste besede, ožanju e-jevskih in o-jevskih fonemov in daljšanju kratkih samoglasnikov. Analiza posnetega in zapisanega besedja je pokazala, da v mariborskem govoru prevladujejo neprevzete besede. Od prevzetih besed je največ besed germanskega izvora, nato romanskega. Analiza besednih zvez je pokazala isto — največ je besednih zvez, v katerih sta tako jedro kot določilo domačega izvora, manj je tistih, ki imajo tuje jedro in domače določilo ter domače jedro in tuje določilo, najmanj pa je besednih zvez, kjer sta obe sestavini prevzeti. Tudi med prevzetimi besednimi zvezami prevladujejo izrazi germanskega izvora.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, pokrajinski pogovorni jezik, mariborska mestna govorica, besedje v mariborščini
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2862; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (811,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici