Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Besedje iz pomenskega polja Človek »telo, bolezni, družina« v izbranih koroških govorih prikazuje narečno in glasoslovno podobo severnopohorsko-remšniškega narečja v štirih raziskovalnih točkah. S pomočjo vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas je izbranih 151 vprašanj, ki so razdeljena v tri pomenska polja. V diplomskem delu je najprej predstavljena koroška narečna skupina in severnopohorsko-remšniško podnarečje. Tej predstavitvi sledi geografski, zgodovinski in glasoslovni oris krajev, ki smo jih analizirali. Severnopohorsko-remšniško narečje se govori na obeh straneh reke Drave od Ruš do Vuzenice in na drugi strani po Kozjaku vse do Svetega Duha na Ostrem Vrhu. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja analiza zbranega besedja, ki prikazuje narečno podobo štirih izbranih krajev: Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Vuzenica in Sveti Primož na Pohorju. S pomočjo informatojev in vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas sem zbrala gradivo in ga analizirala. Zbrano gradivo je zapisano v fonetični obliki in obdelano s pomočjo strokovne literture. Ugotovila sem, da je največ besed slovanskega izvora, tem sledijo prevzete besede iz nemščine, saj se obravnavano območje stika z nemško govorečim jezikovnim prostorom.
Keywords: dialektologija, koroško narečje, severnopohorsko-remšniško narečje, vprašalnice SLA, pomensko polje »Človek«
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 2
Full text (2,27 MB)

Abstract: Pleteršnik kot slovaropisec si je prizadeval, da bi v slovarju zajel čim bolj popoln besedni zaklad slovenskega jezika z nabranim gradivom iz knjig od najstarejšega do najnovejšega časa in tudi iz vseh narečij. Upošteval je namreč načelo, da se v slovar sprejme, kar se v literaturi nahaja in kar narod govori. Kot samostojne iztoč‑ nice so bili dosledno vključeni tudi feminativi, čeprav je takratna družba ženskam v javnem življenju odmerjala obrobno vlogo. S tem je ohranil dragocene podatke o takratnih možnostih jezikovne izbire, ki so se kazale v obrazilni in podstavni variantnosti feminativov
Keywords: slovenščina, dialektologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, besedotvorje, feminativi
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 99; Downloads: 8
Full text (861,46 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Prispevek obravnava narečna imena rastlin (fitonime) v Krajinskem parku Goričko, drugem največjem naravnem parku v Sloveniji, ki je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko–Őrség–Raab. Ta na slovenski strani obsega celotno Goričko in del Ravenskega. Imena rastlin, še danes živa v prekmurskem narečju, so bila zbrana s terensko raziskavo in so primerjana z iztočnicami v dveh temeljnih slovarjih, ki zajemata knjižni jezik, in sicer Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894–95), s čimer se želi osvetliti zgodovino pojavljanja posamezne besede, opredeliti njeno razširjenost in opozoriti na morebitne pomenske razlike.
Keywords: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, botanična terminologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 80; Downloads: 7
Full text (1,21 MB)
This document has many files! More...

Abstract: V prispevku so prikazane razvojne značilnosti konzonantov, ki jih je v svojih razpravah za koroški, štajerski in panonski narečni prostor navedla dialektologinja Zinka Zorko. V primerjavi z vokali, ki so doživeli več razvojnih sprememb, je konzonantom praviloma odmerjenega manj prostora, kljub temu pa je v raziskavah Zinke Zorko zajeto bogato jezikoslovno gradivo, ki lahko služi za prikaz in ponazoritev tipičnih konzonantnih značilnosti izbranih narečnih skupin, obenem pa lahko to gradivo predstavlja tudi koristno izhodišče za primerjavo konzonantnih sestavov in iskanje mednarečnih vplivov.
Keywords: dialektologija, fonologija, razvoj konzonantov, narečne premene, koroška narečna skupina, štajerska narečna skupina, panonska narečna skupina
Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 183; Downloads: 11
Full text (672,83 KB)
This document has many files! More...

Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Primerjalni živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani na Ravenskem in Dolinskem, tj. v prekmurskem narečju panonske narečne skupine. V teoretičnem delu so opisane raziskovalne točke na Ravenskem in Dolinskem, od koder so informatorji. Predstavljen je tudi glasoslovni oris v raziskavo zajetih krajevnih govorov. Nabor narečnega gradiva je urejen po abecednem redu in po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov). Zbrani frazemi so analizirani in razporejeni glede na lastnosti in podobo človeka. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne in da se enake lastnosti živali pojavljajo tako na Dolinskem kot Ravenskem. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih ne beležita Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa se največkrat pojavlja pes, sledijo mu kura, tele in bik.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi.
Published in DKUM: 09.05.2024; Views: 204; Downloads: 39
Full text (817,30 KB)