Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V seminarski nalogi smo razpravljali o stoiškem pojmovanju svobode in determinizma iz stališča dveh avtorjev. Gouldova kritika, znotraj njegovega dela Stoiško pojmovanje usode, se usmeri na stoike ter njihov neuspeh v poskušanju definiranja človeka kot svobodnega znotraj determinističnega sveta. Stoiki so bili veliki privrženci ideje determinizma, po kateri je dogodek determiniran, kadar obstajajo predhodni pogoji tako, da je njihov nastop zadostni pogoj za nastop tega dogodka. Problem pa nastopi, ko stoiki želijo vzporedno s to idejo ohraniti status posameznika kot odgovornega za svoja dejanja in posledično kot svobodnega. Gould le to ostro zavrača in dokazuje, da jim kaj takšnega nikakor ni uspelo. Avtorica Botros pa v svojem delu Svoboda, vzročnost, fatalizem in zgodnja stoiška filozofija, Gouldovo kritiko le še nadgradi in trdi, da se stoikom ta problem, ki nastane z združevanjem ideje determinizma in svobodne volje sploh ni pripetil, saj se s tem niso ukvarjali. Stoike so mnogi obravnavali kot mehke deterministe, ki so zagovarjali idejo determinizma in obenem trdili, da ljudje imamo svobodno voljo, Botrosova pa temu ostro nasprotuje in zagovarja, da stoiki v tradicionalnem smislu nikakor niso bili mehki deterministi. To se kaže v njihovem ne hotenju po analiziranju svobode v terminih 'moč ravnati drugače', kar je posledično tudi pomenilo, da se jim konflikt med svobodo in determinizmom ni mogel pripetiti.
Ključne besede: Svoboda, determinizem, stoiki, usoda, vzročnost.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 1047; Prenosov: 78
Celotno besedilo (299,48 KB)

Opis: Namen diplomske naloge Uspešnost otrok v šoli v povezavi z jezikovno socializacijo v zgodnjem otroštvu s poudarkom na dvojezičnosti je bil prikazati povezavo med jezikovno socializacijo otrok in njihovo uspešnostjo v šoli ter prav tako osvetliti, ali se tudi različna struktura dvojezičnosti pri otrocih izraža na njihovi šolski uspešnosti. V ta namen smo v teoretičnem delu prikazali šolo kot vzgojno-izobraževalno institucijo, opredelili lingvistični determinizem, torej govor, jezik in jezikovni kod ter njihovo povezavo z družbenim slojem in šolsko uspešnostjo ter na koncu prikazali še dvojezično izobraževanje na območju Pomurja. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na Dvojezični osnovni šoli I Lendava v šolskem letu 2014/2015. V raziskavo so bili vključeni vsi učenci 5. in 8. razredov, ki so bil prisotni na dan anketiranja. V vzorcu je tako sodelovalo 89 učencev. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja, s katerimi smo ugotavljali socialno-ekonomski status učencev, vprašanja s katerimi smo ugotavljali uspešnost v šoli, vprašanja kjer smo ugotavljali osebno vpletenost v dvojezični model uporabe jezikov ter na koncu še krajša pisna naloga, s katero smo ugotavljali jezikovno spretnost učencev. Vse štiri dejavnike (nivo socialno-ekonomskega statusa, nivo učne uspešnosti, nivo dvojezičnost ter nivo jezikovnih kompetenc) smo v empiričnem delu analizirali ter ugotavljali povezanost med določenimi spremenljivkami. Ugotovili smo, da obstaja povezava med socialno-kulturnim okoljem ter jezikovnimi kompetencami ter prav tako povezava med jezikovnimi kompetencami in uspešnostjo v šoli. Pri dejavniku dvojezičnosti nismo uspeli prikazati povezave med pretežno uporabo madžarskega jezika in uspešnostjo v šoli. Smo pa preverjali in dokazali statistično pomembno povezanost med dvojezičnostjo in jezikovnimi kompetencami. Izkazalo se je, da imajo učenci, ki v domačem okolju uporabljajo pretežno madžarski jezik tudi nižji nivo jezikovnih kompetenc v slovenščini.
Ključne besede: lingvistični determinizem, uspešnost v šoli, socialno-ekonomski status, jezikovne kompetence, dvojezičnost
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1335; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,66 MB)