1. |
2. |
3. |
4. Primerjalna analiza pritožbenih mehanizmov med delom občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Sloveniji in na Hrvaškem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTea Makovec, 2023, diplomsko delo Opis: Pritožbo lahko posameznik vloži takrat, kadar se ne strinja z dejanjem ali opustitvijo dejanja represivnega organa, saj ti razpolagajo s pooblastili, med katerimi so tudi prisilna sredstva. Vsak organ mora že po zakonu varovati človekove pravice in njegove svoboščine, vendar se to ne zgodi vedno, zato je pomembno imeti ustrezno vzpostavljen pritožbeni mehanizem. Med najbolj razdelanimi je tisti v policiji, toda ker policisti niso edini, ki posegajo v človekove pravice in svoboščine, v tem zaključnem delu obravnavamo pritožbene postopke zoper delo občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški. Poleg pritožbenih postopkov smo predstavili še zakonsko ureditev, pooblastila in nadzor nad vsako dejavnostjo. Nadzor nad njimi mora biti vzpostavljen nepristransko in neodvisno. V obeh državah nadzor nad prej naštetimi dejavnostmi opravljata Ministrstvo za notranje zadeve in policija. Na Hrvaškem nadzor nad občinskimi redarji poleg ministrstva opravlja organ državne uprave pristojen za občinske zadeve, pri nas pa nad detektivsko dejavnostjo bdi Detektivska zbornica Republike Slovenije. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji je vzpostavljen pritožbeni mehanizem, ki posamezniku omogoča, da vloži pritožbo, če meni, da so mu bile z uveljavljenjem represivnih pooblastil, kršene njegove pravice. Toda skozi zaključno delo smo ugotovili, da pritožbeni mehanizmi ne zagotavljajo enake obravnave, zato bi se pri nas in v Republiki Hrvaški moral vzpostaviti samostojen pritožbeni organ, ki bi deloval ločeno od institucij in bi reševal pritožbe nad delom represivnih organov.
Ključne besede: pritožbeni mehanizmi, občinski redarji, zasebni varnostniki, detektivi, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.04.2023; Ogledov: 814; Prenosov: 86
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
5. Varstvo osebnih podatkov v detektivski dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTjaša Kelih, 2023, diplomsko delo Opis: Tema v diplomski nalogi je varstvo osebnih podatkov v detektivski dejavnosti, ki spada med oblike zasebnega varovanja. V Sloveniji je detektivska dejavnost poznana od leta 1998, leta 1994 pa je bil sprejet prvi Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD) pri nas. Zakon je doživel razne spremembe in dopolnitve, danes pa velja prenovljeni Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1), ki je bil sprejet leta 2011. Predstavljeno je delo detektiva ter narejena primerjava policijskega in detektivskega dela na področju pridobivanja osebnih podatkov. Nadaljujemo s predstavitvijo glavnih pravnih temeljev o dopustnem obsegu posega v pravico do zasebnosti in pravico do osebnih podatkov pri izvajanju detektivske dejavnosti ter postopek o pridobivanju le-teh.
Poleg slovenske ureditve zakonov je vpisana tudi evropska zakonodaja. Največ poudarka je na Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (General Data Protection Regulation, GDPR), s katerim smo preverjali, ali je jasnost in ustreznost zakonodaje detektivom delo olajšala, ali otežila.
S pomočjo raziskovalnega pristopa v raziskovalnem delu smo analizirali problematiko varovanja osebnih podatkov. Osrednja tema je omejenost detektivov s strani zakonodaje. V raziskovalnem delu smo ugotovili, da se anketiranci v večini strinjajo, da jih zakonodaja omejuje pri zbiranju osebnih podatkov. Po analizi raziskave smo ugotovili, da bi lahko detektivom na podlagi njihovih kvalifikacij podelili več pooblastil.
Ključne besede: zasebnost, varovanje zasebnosti, osebni podatki, detektivi, detektivska dejavnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.04.2023; Ogledov: 762; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,40 MB) |
6. Vloga detektiva pri preiskovanju nezvestobe : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAleksander Godler, 2022, diplomsko delo Opis: Preiskovanje nezvestobe velja za eno najbolj delikatnih detektivskih opravil, ki vzbuja veliko etičnih in moralnih vprašanj. Ponavadi je to tudi tisto opravilo, zaradi katerega širša javnost detektive pozna. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da se bodo detektivi tudi v prihodnosti ukvarjali s preiskovanjem nezvestobe, zaradi česar je smiselno pridobiti globlje razumevanje njihove vloge pri tovrstnih primerih. Samo javno mnenje o delu detektiva pa je v Republiki Sloveniji precej popačeno in v veliki meri temelji na gledanju televizijskih nanizank ter filmov. Diplomsko delo se osredotoča tudi na nevarnosti, ki jim je detektiv pri tovrstnih primerih izpostavljen. Ugotovitve imajo podlago v intervjujih in anketi s slovenskimi detektivi, ki opisujejo detektivsko delo kot stresno, naporno, nepredvidljivo, razburljivo, nevarno in dinamično. Samo preiskovanje pa je velikokrat oteženo zaradi najrazličnejših omejitev, kjer izstopa pričakovana zasebnost. Detektiv mora pri preiskovanju nezvestobe reagirati hitro, a previdno, da ne prekorači mej zakonitosti. Samega povpraševanja po detektivih za preiskovanje nezvestobe je v Republiki Sloveniji veliko, kar pomeni, da imajo detektivi s tem veliko dela, pa tudi zaslužka. Pri mednarodni primerjavi je bilo ugotovljeno, da se države razlikujejo predvsem v tem, da dokazi o nezvestobi ponekod vplivajo na postopke sodišč, podrugod pa ne. Veliko razlik pa se je pokazalo tudi pri uporabi tehničnih sredstev. Hrvaški detektivi lahko uporabljajo sledilno napravo, v drugih proučevanih državah pa se tega ne sme. Za razliko od slovenskih detektivov, imajo hrvaški in ameriški celo pravico do hrambe in nošenja orožja. Ugotovljeno pa je bilo, da je detektivsko preiskovanje nezvestobe v vseh primerjanih državah prisotno v veliki meri.
Ključne besede: detektivi, detektivska dejavnost, zasebni preiskovalci, preiskovanje nezvestobe, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.09.2022; Ogledov: 486; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,53 MB) |
7. Možnost prenosa policijskih nalog na detektive : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDominik Kavčič, 2022, diplomsko delo Opis: Policija je na splošno gledano preobremenjena zaradi številnih nalog, ki jih mora opravljati. Ker pa ni edina organizacija v Sloveniji, ki opravlja policijsko dejavnost, se zastavlja vprašanje, ali bi lahko ob ustrezni zakonodaji določene preprostejše naloge, ki so sedaj v izrecni pristojnosti policije, lahko opravljal tudi kdo drug, konkretneje detektivi. Pregled literature in zakonodaje v sosednjih državah Slovenije, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, pokaže, da v nekaterih državah detektivi že opravljajo mnogo policijskih nalog, pri čemer prednjači Velika Britanija. Tudi v Avstriji detektivi že lahko vodijo preiskave kaznivih dejanj in celo opravljajo zaščito ljudi in nepremičnin, v kolikor je to povezano z zaščito ljudi. Na podlagi pregleda literature in opravljenih intervjujev s slovenskimi detektivi smo prišli do zaključka, da bi s spremembo zakonodaje, ki ureja delovanje policije in detektivov, lahko določene policijske naloge popolnoma ali vsaj deloma prenesli na detektive. Takšne policijske naloge se nanašajo predvsem na preiskovanje kaznivih dejanj na zasebno tožbo in preiskovanje določenih kaznivih dejanj, ki se preganjajo na predlog (npr. kaznivo dejanje tatvine, velike tatvine in poškodovanje tuje stvari). Detektivi bi lahko opravljali tudi nadzor karanten v času epidemij. Zgolj sprememba zakonodaje pa ne bi bila dovolj, ampak bi ob prevzemu določenih policijskih nalog detektivi zagotovo potrebovali tudi dodatna usposabljanja.
Ključne besede: policija, detektivi, policijske naloge, sodelovanje, prenos nalog, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.08.2022; Ogledov: 601; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,37 MB) |
8. Delo detektivov in mednarodno sodelovanje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMateja Rak, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava delo detektivov in mednarodno sodelovanje. Na začetku dela so zastavljene tri hipoteze. Le-te se nanašajo na povpraševanje po detektivskih storitvah, razvitosti detektivske dejavnosti in učinkovitosti mednarodnega sodelovanja, ki jih bomo na koncu ovrgli ali potrdili z argumenti. Detektivsko dejavnost v Sloveniji ureja Zakon o detektivski dejavnosti, ki je bil sprejet leta 2011. Le-ta določa pogoje, upravičenja in obveznosti posameznikov, ki opravljajo to dejavnost. Detektiv je oseba, ki zbira informacije za naročnika in ugotavlja posamezna dejstva. Detektivi največkrat preverjajo upravičenost bolniškega staleža, preverjajo naročnikove prihodnje poslovne partnerje ipd. Vsake toliko časa naletijo na primer, ki ima mednarodne razsežnosti. Takrat uporabijo svoje zveze in poznanstva pri tujih kolegih iz različnih mednarodnih združenj. Združenja svojim članom omogočajo mreženje, nova poznanstva, ki lahko privedejo do večje izmenjave informacij in dobrih delovnih praks. Poleg tega so bile ugotovljene tudi ostale ugodnosti, ki jih ponujajo združenja, ter cilji in vizije teh združenj. Za empirični del diplomskega dela so bili izvedeni intervjuji s štirimi detektivi. Z intervjuji je bilo ugotovljeno, da je razvitost detektivske dejavnosti v Sloveniji, z vidika zakonodaje, med vodilnimi v EU. V Sloveniji detektivske storitve uporabljajo predvsem pravne osebe. Kljub nizki odstotni vrednosti mednarodnega sodelovanja z detektivi – so izkušnje pozitivne. Bistvenih razlik v detektivski dejavnosti med državami ni.
Ključne besede: diplomske naloge, detektivi, detektivsko delo, mednarodno sodelovanje, mednarodna združenja
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 871; Prenosov: 211
Celotno besedilo (891,12 KB) |
9. Zloraba zdravniškega reda ter zdravnikovega obvestila o možnosti nadzora ali kontrole bolniškega staleža s strani detektiva : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTom Šraj, 2021, diplomsko delo Opis: Izkoriščanje bolniške odsotnosti je za delodajalca resna organizacijska in finančna težava. Detektivi z odkrivanjem in zbiranjem informacij velikokrat poenostavijo postopek, s katerim delodajalec prekine delovno razmerje delavcu, ki izkorišča bolniški stalež in prihranijo nepotrebne stroške, ki bi morda nastali v prihodnosti zaradi nadaljnjega izkoriščanja bolniškega staleža. Znebijo se člena, ki ne stremi k skupnemu napredku in povzroča stagnacijo na svojem delovnem mestu.
Namen diplomske naloge je ugotavljanje in razumevanje glavnega vzroka za upravičene in neupravičene bolniške izostanke z dela. Intervjuji z detektivi predstavijo njihov pogled na to problematiko, saj največkrat oni odkrivajo neupravičene odsotnosti z dela. Interpretacija intervjujev z zdravniki predstavlja vpogled v vzroke bolniške odsotnosti ter njihove izkušnje z ugotavljanjem ter predpisovanjem bolniškega reda. Ugotovljeno je bilo, da vzrok za kršitve najdemo največkrat znotraj samega podjetja. Predpostavko, da je bolniški red spisan preohlapno in ne vsebuje smiselnih omejitev in prepovedi, potrjujejo trije od štirih detektivov, ki so sodelovali pri raziskovanju problema. Zdravniki preohlapno napisan bolniški red upravičujejo s tem, da svojih pacientov ne želijo preveč omejevati in da je bolniški red predpisan z namenom čim hitrejšega okrevanja.
Rešitev kršenja bolniškega reda bi bila lahko v preoblikovanju pravil, ki trenutno dopuščajo kršitve. Strožji pravilnik ali obvezne smernice, ki določajo dovoljenja, priporočila, omejitve in prepovedi glede na poškodbo ali bolezen posameznika, seveda z določenimi izjemami, bi pripomogle k ustrezni standardizaciji bolniškega reda.
Ključne besede: detektivska dejavnost, detektivi, bolniške odsotnosti, bolniški red, nadzori, kršitve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 859; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1007,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Možnosti delovanja detektivov na področju bagatelne kriminalitete : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Informacijska varnostBenjamin Kocbek, 2021, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu so bile raziskane možnosti delovanja zasebnih detektivov na področju bagatelne kriminalitete. Tema naloge ima dva ključna elementa, in sicer zasebni detektivi, ki v Sloveniji delujejo kot gospodarska dejavnost v zasebnem sektorju in bagatelna kriminaliteta, s katero označujemo lažja kazniva dejanja. Med samo izdelavo naloge so bile z viri in raziskovalnim delom raziskane možnosti povezave med tema dvema elementoma.
V Sloveniji bagatelno kriminaliteto odkriva, preprečuje in preiskuje policija. Ta zbere dokazno gradivo in vse, kar bi lahko pomagalo državnim tožilcem pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj. Policija pa mora za večjo učinkovitost pri odkrivanju kriminalitete sodelovati z zasebno varnostnimi službami in zasebnimi detektivi, ki v sklopu svojega dela večkrat zasledijo kaznivo dejanje, o katerem morajo poročati policiji.
Ključne besede: diplomske naloge, bagatelna kriminaliteta, zasebni detektivi, detektivska dejavnost, kazenski pregon
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 893; Prenosov: 112
Celotno besedilo (735,92 KB) |
