| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Detekcija 3D trkov pri razvoju računalniške igre v ogrodju libGDX
Eva Gubenšek, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je bil boljše spoznanje s trki v virtualnih svetovih in pridobitev znanja za implementacijo. Ker so se implementirali trki, se delo nanaša predvsem na področje programiranja. Metodi, ki sta bili uporabljeni, sta bili literatura in programiranje. Pomemben rezultat je, da se trki zaznavajo zelo podobno; razlikujejo se v pomembnosti, torej kateri trki so pomembnejši za obravnavo. Trki pa se razlikujejo po pripravi objekta za trk. Dobro priporočilo je, da razvijalci iger razumejo dogajanje v igri in tako ugotovijo, kje bodo potrebovali detekcijo trkov in kateri trki so pomembni.
Ključne besede: detekcija trkov, 3D, računalniška igra, Bullet, libGDX
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 115; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Zbirka gradiv, ki so vezana na nacionalno infrastrukturo odprtega dostopa
2012

Opis: Nacionalno infrastrukturo odprtega dostopa sestavlja šest repozitorijev in portal Openscience.si, ki služi kot agregator gradiv, priporočilni sistem in detektor podobnih vsebin. Openscience.si agregira vsebine iz repozitorijev in tudi zunanjih virov (dLib, Videolectures.NET, CLARIN.si, revije SAZU, Arhiv družboslovnih podatkov, DKMORS in drugih virov. Nacionalno infrastrukturo odprtega dostopa smo začeli graditi leta 2012, v okviru projekta ODUN, ki je bil financiran iz sredstev Ministrstva za izobraževanje znanost in šport in Evropskih strukturnih skladov. Zbirka vsebuje članke, predstavitve, odprte podatke in druga gradiva, s katerimi smo predstavili to infrastrukturo.
Ključne besede: odprta znanost, odprto dostopni repozitoriji, raziskovalni podatki, nacionalna infrastruktura odprtega dostopa, detekcija plagiatov, priporočilni sistemi
Objavljeno: 20.07.2020; Ogledov: 297; Prenosov: 8
URL Povezava na celotno besedilo; Gradivo je zbirka in zajema 8 gradiv!

3.
Detekcija osebe v globinski sliki s pomočjo konvolucijskih nevronskih mrež
Patrik Kokol, 2020, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je bil implementirati sistem za avtomatsko nastavljanje višine mize uporabniku z uporabo globinskega senzorja. S pomočjo konvolucijskih nevronskih mrež smo uporabnika detektirali znotraj globinske scene ter tako izračunali njegovo višino. Na podlagi izračunane višine smo nastavili tudi pravilno višino mize za stoječi ali sedeči položaj uporabnika. Pri detekciji osebe v globinski sceni smo dosegli 85,5% natančnost po metriki preseka proti uniji (angl. Intersection over Union - IoU) in 92,3% natančnost po metriki F1. Napaka pri izračunu višine je v povprečju znašala 0,092 metra.
Ključne besede: nevronske mreže, konvolucijske nevronske mreže, umetna inteligenca, globoko učenje, detekcija osebe
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 225; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (16,56 MB)

4.
Nezakonito pridobivanje uradnih listin o izobrazbi
Jure Šegota, 2020, magistrsko delo

Opis: Tako plagiatorstvo kot ponarejanje in črni trg z zaključnimi deli so dandanes pogost način pridobivanja akademskega naziva. Do omenjene akademske nepoštenosti prihaja kljub temu, da so ugotovljene kršitve lahko kazensko ovadene, kar navajata Kazenski zakonik ter Statut posamezne univerze, poleg tega gre tudi za kršenje avtorskih pravic prvotnega avtorja, katerih ideje oseba prevzema kot lastne ali katerega delo kopira. Na posameznika, ki se poslužuje nezakonitih načinov pridobivanja strokovnega naziva, vpliva več različnih individualnih/psiholoških in družbeno-socialnih faktorjev. Na višji odstotek pojavljanja plagiatorstva tako vpliva digitalizacija in vedno lažja dostopnost informacij na spletu, prav tako vplivajo kultura in šolski sistem, s čimer je povezana tudi seznanjenost študentov s konceptom plagiatorstva. V slovenskem okolju so medijsko bolj izpostavljene afere nezakonitega pridobivanja zaključnih listin in nazivov v javnem sektorju, kjer so posamezniki po ugotovljenih kršitvah večinoma ostali brez strokovnih nazivov ali pa so bili razrešeni z delovnega mesta. Ponarejeno diplomo lahko ugotovimo s primerjavo listine s sklepi o vsebini in obliki diplom, plagiatorstvu pa se lahko, med drugim, izognemo tudi z uporabo plačljivih ali brezplačnih programov za detekcijo plagiatorstva (Turnitin, DKUM, Free Plagiarism checker …), ki vneseno besedilo primerjajo z bazo vsebin. Avtomatizirane procese za ugotavljanja plagiatorstva vedno bolj pogosto uporabljajo tudi izobraževalne ustanove po vsem svetu, s čimer želijo zmanjšati pojav akademske nepoštenosti, vendar pa je za določanje plagiatorstva še vedno potrebno človeško oko.
Ključne besede: uradne listine, nezakonito pridobivanje, ponarejanje, plagiatorstvo, detekcija plagiatorstva, magistrska dela
Objavljeno: 08.06.2020; Ogledov: 370; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Prepoznavanje aktivnosti osebe iz zaporedja slik z globokimi povratnimi nevronskimi mrežami
David Pintarič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s problemom prepoznavanja aktivnosti osebe iz zaporedja slik, pri čemer prepoznavo poskušamo izboljšati z upoštevanjem časovne komponente. To dosežemo z uporabo povratnih nevronskih mrež. Omejili smo se na naslednje aktivnosti: oseba ni v ravnovesju, se pripogiba, stoji, sedi, leži, hitro hodi, počasi hodi in pada. Pregledali smo obstoječe postopke prepoznavanja, preučili povratne nevronske mreže, pripravili množico podatkov, zasnovali algoritem, izvedli eksperimente in na koncu analizirali rezultate. Rezultati na 25 označenih videoposnetkih so pri uporabi povratne nevronske mreže pokazali 83,24 % povprečno natančnost pri uporabi tipa zaporedje v vektor in 75,53 % povprečno natančnost pri uporabi tipa zaporedje v zaporedje. Kljub temu da so dobljeni rezultati boljši od tistih, kjer ne upoštevamo časovne komponente, ugotavljamo, da povratne nevronske mreže zaradi računske zahtevnosti niso vedno najboljša izbira.
Ključne besede: računalniški vid, povratna nevronska mreža, pomnilna celica LSTM, pomnilna celica GRU, globoko učenje, detekcija oseb, prepoznavanje aktivnosti osebe
Objavljeno: 23.11.2019; Ogledov: 467; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

6.
Razvoj sistema za robustno detekcijo in prepoznavo obrazov za IOT- okolja na platformi Azure
Žiga Pustoslemšek, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo razvoj dveh neodvisnih aplikacij, ki za prepoznavo obrazov uporabljata storitev Microsoft Azure Face. Prva aplikacija je namenjena za upravljanje z uporabniki, ki jih želimo vključiti v sistem prepoznave. Drugo aplikacijo pa smo razvili za proces prepoznavanja oseb v IoT okolju. V nalogi so predstavljene metode za detekcijo in prepoznavo obrazov, ter tehnologije uporabljene za razvoj sistema in obeh aplikacij.
Ključne besede: Microsoft Azure, spletna aplikacija, prepoznava obrazov, detekcija obrazov
Objavljeno: 21.11.2019; Ogledov: 380; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

7.
Zlom simetrije: aplikacija v optimizaciji energijskih procesov in detekciji nanodelcev
Eva Klemenčič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija zajema teoretično študijo treh primerov zloma simetrije v aplikativne namene. Osredotočimo se na možne aplikacije v sistemu tekočih kristalov, ki združujejo unikatno kombinacijo optične anizotropije, delnega značaja tekočine in »mehkobe«. Slednja opisuje možnost relativno močnega makroskopskega odziva na sorazmerno majhne motnje. Kot prvo obravnavamo uporabo fazno spremenljivih materialov v gradbenih kompozitih. Z numeričnimi simulacijami pokažemo, da s fazno spremenljivimi materiali lahko zagotovimo manjša temperaturna nihanja v prostoru in tako izboljšamo toplotno stabilnost prostora, pri čemer ima ključni pomen ustrezno izbrana temperatura faznega prehoda. Nadalje predstavimo dve možni izboljšavi. Prva izboljšava je kombinacija dveh fazno spremenljivih materialov, ki preideta fazni prehod pri različnih temperaturah, kar podaljša časovno konstantno toplotne stabilizacije. Pri drugi izboljšavi manipuliramo temperaturo faznega prehoda z zunanjimi perturbacijami. Na sistemu tekočih kristalov ograjenih v celico analitično prikažemo odvisnost temperature faznega prehoda od karakteristične razdalje celice, na katero lahko vplivamo z zunanjimi perturbacijami kot je na primer zunanje električno polje. S predlaganima izboljšavama razširimo območje optimalnega delovanja kompozita s fazno spremenljivimi materiali. Druga aplikacija zloma simetrije je elektrokalorični pojav, ki ga podrobneje preučimo na sistemu tekočih kristalov v bližini faznih prehodov in v bližini kritične točke z dodajanjem nanodelcev. Za teoretično obravnavo elektrokaloričnega pojava uporabimo Landau-de Gennes – Ginzburgov model na mezoskopski skali. Rezultati numeričnih simulacij razkrivajo, da se s približevanjem temperaturi faznega prehoda iz izotropne v nematsko fazo elektrokalorični odziv sistema veča kot posledica večje spremembe v orientacijski entropiji sistema. Analitično in numerično dokažemo, da lahko elektrokalorični odziv povečamo z direktnim faznim prehodom med izotropno in smektično A fazo. V slednji smektična urejenost efektivno deluje kot zunanje električno polje, kar posledično lahko vodi v ojačenje elektrokaloričnega odziva. Jakost odziva je močno odvisna od jakosti nezveznega prehoda med tekmujočima fazama. Fazno obnašanje v preučevanih sistemih kontroliramo z jakostjo sklopitve med orientacijskim in translacijskim redom. Za vrednosti nad kritično dosežemo direktni fazni prehod 1. reda iz izotropne v smektično A fazo, ki rezultira v povečanju elektrokaloričnega odziva sistema. Predstavimo tudi hladilni sistem in aktivni regenerator, ki delujeta na principu elektrokaloričnega pojava v tekočih kristalih, s čimer dosežemo večje razmerje med hladilno močjo in maso hladilnega sistema. Pri analizi elektrokaloričnega pojava v bližini kritične točke v sistem tekočih kristalov naključno porazdelimo različno koncentracijo nanodelcev. Sistem obravnavamo na semi- mikroskopski skali z Lebwohl Lasherjevim mrežnim modelom. Ugotovimo, da prisotnost nanodelcev ne prispeva k povečanju elektrokaloričnega odziva. Razlog je zmanjševanje možne električno povzročene spremembe orientacijske entropije, kar prevlada nad mehanizmom večjega odziva v bližini kritične točke. Kot tretjo aplikacijo zloma simetrije obravnavamo možnost detekcije nanodelcev. Prisotnost nanodelcev v celici tekočega kristala v nematski fazi povzroči frustracijo, ki se odraža v lokalno dvoosni urejenosti sistema. Posledično s spreminjanjem zunanjih pogojev kot so zunanje električno polje, temperatura in pozicija nanodelca, dobimo kvalitativno različne konfiguracije, kar lahko uporabimo za detekcijo nanodelcev. Rezultati doktorske disertacije prispevajo k boljšemu razumevanju obnašanja sistema tekočih kristalov v bližini faznih prehodov pod vplivom zunanjih dejavnikov.
Ključne besede: zlom simetrije, optimizacija energijskih procesov, detekcija nanodelcev, tekoči kristali, elektrokalorični pojav, fazno spremenljivi materiali, inovativni fasadni sistemi, modeliranje
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 2287; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

8.
Forenzični vidik streljanja
Alen Kozole, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga poleg osnovnih klasifikacij strelnega orožja in streliva zajema temeljito predstavitev in opis posameznih sledi, ki nastanejo ob streljanju z orožjem ter načine njihove prepoznave in interpretacije. Poleg sledi prisotnih na tulcih in kroglah ter njihovimi karakterističnimi značilnostmi, je poudarek zaključnega dela na sledeh delcev streljanja in tehnikah njihove analize. Delci, ki nastanejo pri streljanju, so vitalnega pomena za ugotovitev strelne razdalje, vrste orožja in kalibra naboja, časa od sprožitve strelnega orožja, identifikacijo vhodne in izhodne rane, ter za določitev povezave med osebo, ki je streljala in specifičnim strelnim orožjem. Ugotovitev prisotnosti delcev streljanja ali njihove neprisotnosti ima znaten vpliv na preiskovanje domnevnih samomorov, umorov ali drugih kaznivih dejanj, ki vključujejo uporabo strelnega orožja, nedvomno pa so vitalnega pomena za uspešnost nadaljnjega kazenskega postopka. Delce streljanja, ki nastanejo pri izstrelitvi naboja, je moč zaznati na različnih delih površine telesa, vključno z oblačili osebe, ki je streljala, ter vsemi površinami v neposredni bližini sprožitve strelnega orožja. Med preiskavami kaznivih dejanj, pri katerih je bilo uporabljeno strelno orožje, je od kompozicije in vrste najdenih in zavarovanih delcev, odvisna uporaba ustrezne metode njihove analize. Balistična rekonstrukcija predstavlja sintezo ugotovitev s področja balističnih in forenzičnih preiskav, sodne medicine ter računalniških tehnologij in laserskega skeniranja za namen ilustracije možnega poteka streljanja, ki vključuje vse objekte in osebe v simulaciji okolja kaznivega dejanja.
Ključne besede: diplomske naloge, balistika, delci streljanja, mikroskopska detekcija
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 450; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (875,58 KB)

9.
Porazdeljeno generiranje poročil detektorja plagiatov
Jože Fartek, 2018, diplomsko delo

Opis: Ker je relacijske podatkovne baze za hranjenje velike količine izvlečkov iz besedil in generiranje poročil detektorja podobnih vsebin težko horizontalno razširiti, smo za ta namen raziskali možnost uporabe podatkovnih baz NoSQL. Preizkusili smo več podatkovnih baz in izbrali najprimernejšo. Implementirali smo tudi nekaj algoritmov, ki so primerni za ugotavljanje podobnosti v parafraziranih besedilih in temeljijo na tvorjenju izvlečkov iz besedil s pomočjo normaliziranih n-gramov. Te algoritme smo primerjali z algoritmom za tvorjenje izvlečkov, ki se na Univerzi v Mariboru uporablja za detekcijo podobnih dokumentov. Po izbiri najustreznejše podatkovne baze NoSQL in algoritma za tvorjenje izvlečkov, smo implementirali prototip porazdeljenega sistema za ugotavljanje podobnih dokumentov in generiranje poročil detektorja podobnih vsebin.
Ključne besede: porazdeljeno procesiranje, koncept »MapReduce«, NoSQL, detekcija podobnih vsebin
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 455; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
Prepoznavanje aktivnosti osebe iz zaporedja slik s pomočjo konvolucijskih nevronskih mrež
Mihael Baketarić, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s prepoznavanjem aktivnosti osebe iz zaporedja slik. Omejili smo se na aktivnosti: stoji, sedi, leži, hitro hodi, počasi hodi in pada. Pregledali smo obstoječe postopke prepoznavanja, pripravili množico podatkov, preučili konvolucijske nevronske mreže in jih uporabili pri reševanju našega problema. Naš algoritem je sestavljen iz dveh korakov: iz izločevanja oseb iz slik in prepoznavanja aktivnosti. Oba koraka smo implementirali z uporabo konvolucijskih nevronskih mrež in analizirali rezultate. Za učenje in testiranje smo uporabili lastno podatkovno zbirko, ki je vsebovala video posnetke 6-ih različnih oseb, ki so izvajali vseh šest aktivnosti. Na veliko slikah oseba ni bila pravilno izločena oz. detektirana, zato se je naša množica podatkov občutno zmanjšala po odstranitvi takšnih slik. Naš postopek smo preverili s 6-kratno navzkrižno validacijo. Povprečna uspešnost prepoznavanja aktivnosti je bila 36 %, kar seveda ni dovolj visoko za realne aplikacije. Ugotavljamo, da se pri rezultatih prepoznavanja aktivnosti močno pozna dejstvo, da v našem postopku nismo upoštevali časovne komponente oz. rezultatov prepoznav na predhodnih slikah.
Ključne besede: računalniški vid, konvolucijska nevronska mreža, globoko učenje, detekcija oseb, prepoznavanje aktivnosti osebe
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 803; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici