| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Filmski turizem in turizem popularne kulture
Maja Turnšek, 2022

Abstract: Monografija kritično reflektira aktualno raziskovanje filmskega turizma. Čez analizo presekov zgodovinskih, disciplinarnih in predvsem paradigmatskih razlikovanj identificira štiri osrednja polja raziskovanja. Poenostavljeno jih lahko razdelimo glede na njihovo osrednje raziskovalno vprašanje, s tem pa tudi teoretsko podstat in raziskovalne metode vsakega izmed pristopov: (a) Kaj mediji počnejo s turisti? (b) Kaj (potencialni) turisti počnejo s filmi? (c) Kaj akterji destinacije počnejo filmom in turistom? Ter končno (d) Kako celostno zaobjeti kompleksno soodvisnost med mediji, turisti in destinacijo? Avtorica čez poglobljeno analizo vsakega izmed pristopov identificira predvsem slepe pege v aktualnem raziskovanju in teoretski imaginaciji filmskega turizma in popularne kulture. Pri tem čez celotno monografijo zagovarja tezo, da lokalne turistične skupnosti niso ne pasivne in ne brez moči vplivanja v današnjem medijatiziranem svetu. Nasprotno: gre za soodvisen odnos ustvarjanja kraja, kjer je v analizo v prvi vrsti treba vključevati družbeno konstrukcijo prostora in s tem vlogo destinacijskega managementa.
Keywords: filmski turizem, turizem popularne kulture, podoba destinacije, destinacijski management, zgodbarjenje v turizmu
Published in DKUM: 19.01.2022; Views: 208; Downloads: 54
.pdf Full text (7,90 MB)
This document has many files! More...

2.
Zgodbarjenje v turistični promociji na youtubu v času covid-19
Kaja Šetinc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Promocijski videoposnetki se kot pomembni ustvarjalci destinacijske podobe uporabljajo za ustvarjanje znanja ter ustvarjanje pozitivne podobe destinacije. Z vizualnostjo uporabniki dobijo takojšen in resničen občutek o destinaciji, ravno zato je YouTube tako priljubljeno spletno mesto za promocijo. Pri tem pa se nam zastavlja vprašanje, v kolikšni meri so evropske destinacije uporabljale YouTube v namen turistične promocije v času Covid-19 pandemije. S kvantitativno metodo smo želeli ugotoviti, kakšne tipe videov in tem DMO-ji uporabljajo v Covid-19 času in kako nagovarjajo obiskovalce glede na omejitve potovanj po celotnem svetu. V videih največkrat prikazujejo naravo in samoto v njej, kar ponazarja današnje čase, torej odmik od mesta in množice ljudi, in pa tudi sam pomen narave v turistični promociji, ki se je ohranil in v tem času še bolj povečal. Največkrat se je pojavilo nagovarjanje po pandemiji, nato pa sledijo videi, v katerih ni bilo možno zaznati, v kateri fazi nakupnega procesa destinacije nagovarjajo ljudi za obisk destinacije. Nato sledijo videi za nagovarjanje v namen takojšnjega obiska (in ne šele po koncu pandemije), kar obrazložimo s tem, da so bili videi posneti v poletnem času 2020, ko so se potovanja nekoliko sprostila. Prav tako smo želeli ugotoviti, če in v kolikšni meri destinacijski management organizacije uporabljajo elemente zgodbarjenja v tem obdobju pandemije. Ugotovili smo, da se v večini videoposnetkov prikazujejo junaki (liki) in največkrat sporočila, ki so bistvo zgodb. V videih so prikazovali različne sekvence (kronologijo dogodkov), s tem so DMO-ji želeli prikazati podobo destinacije. Videi, ki so imeli konflikt (prikazan kot Covid-19), so bili med najbolj ogledanimi, kar nakazuje, da je negativnost postala učinkovita. V nalogi si zastavljamo vprašanje, kakšno vlogo je imelo zgodbarjenje kot pristop k oblikovanju promocijskih vsebin na YouTube kanalu v namen turistične promocije v času Covid-19 pandemije. S kvantitativno metodo analize besedil smo želeli ugotoviti, kakšne teme DMO-ji uporabljajo v Covid-19 času in kako nagovarjajo obiskovalce glede na omejitve potovanj po celotnem svetu. Prešteli smo 1.827 videoposnetkov, objavljenih na izbranih 31 evropskih kanalih, v obdobju med februarjem 2020 in februarjem 2021. Med temi smo z uporabo kvantitativne analize besedil analizirali populacijo 106 videoposnetkov. Rezultati so pokazali, da so v tem obdobju promocijski videoposnetki največkrat prikazovali naravo in samoto v njej, torej odmik od mesta in množice ljudi. Le majhen delež videoposnetkov je posebej izpostavljal pandemijo, večinoma pa so nagovarjali k obisku destinacije po pandemiji oz. na način, da ni bilo možno razbrati, v katerem obdobju naj gostje obiščejo destinacijo.
Keywords: zgodbarjenje, turistična promocija, COVID-19, destinacijski management organizacije, YouTube
Published in DKUM: 09.12.2021; Views: 197; Downloads: 62
.pdf Full text (3,62 MB)

3.
Podeželski turizem v porabju
Tamás Kovács, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Turizem je eden od najbolj pomembnih razvojnih kreatorjev gospodarstva v Porabju. V diplomski nalogi z naslovom Podeželski turizem v Porabju predstavljamo splošne značilnosti turizma v Porabju, primernost območja za nadaljnji razvoj turizma, stanje Slovenske vzorčne kmetije ter probleme, s katerimi se soočajo pri opravljanju turistične dejavnosti. S pomočjo literature in virov smo najprej pojasnili pojme s področja turizma, ki so pomembni in potrebni za uspešen razvoj Porabja kot turistične destinacije Slovenske vzorčne kmetije. V nadaljevanju smo obravnavali državne trende razvoja turizma na Madžarskem. Predmet obravnave je bila destinacija Porabje, znotraj katere je bila opravljena podrobna analiza turistične ponudbe na Gornjem Seniku. V empiričnem delu smo predstavili rezultate anketiranja, ki ga je opravil avtor med obiskovalci kmetije. V zaključku naloge smo podali predloge za izboljšanje trenutnega stanja na turistični kmetiji na Gornjem Seniku.
Keywords: turizem na podeželju, turistična kmetija, Porabje, destinacijski management
Published in DKUM: 06.08.2018; Views: 938; Downloads: 130
.pdf Full text (1,12 MB)

4.
PREDLOG RAZVOJA MANJŠE PODEŽELSKE TURISTIČNE DESTINACIJE
Sabina Šuman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se ukvarjamo s problematiko upravljanja manjše podeželske destinacije. V okviru teoretičnih izhodišč najprej opredelimo pojme turistična destinacija, destinacijski management in podeželski turizem, nato pa opredeljene pojme dodatno razčlenimo in podrobneje predstavimo njihove razsežnosti. V praktičnem delu na podlagi teoretičnih izhodišč analiziramo kraj Zavrh, ki se nahaja v tipični podeželski štajerski občini Lenart v Slovenskih goricah. Analizo destinacije se lotimo na več načinov, od klasične analize turistične ponudbe, proučevanja trenutnega stanja in z njim povezano SWOT analizo, preko ankete, izvedene med obiskovalci Zavrha ter primerjave turistične ponudbe občine Lenart v Slovenskih goricah z občinama Goriška Brda in Bad Radkersburg. V sklepnem delu povzamemo ugotovitve in predloge za nadaljnji turistični razvoj kraja Zavrh. Ugotavljamo, da leži največji potencial za razvoj turistične destinacije v naravnih danostih, povezovanju kraja z ožjim in širšim okoljem ter oblikovanju ponudbe enodnevnih tematskih izletov.
Keywords: destinacijski management, podeželski turizem, razvoj destinacije, turistična destinacija, izletniški turizem.
Published in DKUM: 06.02.2017; Views: 1226; Downloads: 179
.pdf Full text (893,24 KB)

5.
KOLESARSKI TURIZEM KOT DEJAVNIK RAZVOJA TURIZMA V SLOVENIJI
Miha Ivankovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Kolesarski turizem kot dejavnik turizma v destinaciji ima veliko možnosti za razvoj tako na področju infrastrukture, kot tudi na področju turistične ponudbe in nastanitvenih objektov primernih za kolesarje. Takšna oblika turizma še vedno pridobiva vse več privržencev vseh starostnih skupin, ki se odločajo za različne oblike kolesarjenja. Na področju turizma gre predvsem za krajše ali daljše kolesarske izlete po urejenih asfaltiranih poteh ali poteh v naravi, kolesarjenje po urejenih in za to namenjenih parkih, med turistično ponudbo pa lahko štejemo tudi različne prireditive in tekmovanja tako na lokalni, regionalni in državni ravni. V diplomski nalogi bomo predstavili osnove destinacijskega managementa, definirali pojma kolesarski turizem in turistična destinacija. Prav tako bomo opisali različne vrste kolesarjenja, predstavili kolesarsko infrastrukturo in kolesarske poti. Namen diplomske naloge je pripraviti predlog tematske krožne kolesarske poti na območju občin Celje, Vojnik, Dobrna, Žalec in Laško, ter izdelati priporočilo kako ta regionalni kolesarski produkt povezati z obstoječo kolesarsko-turistično ponudbo Slovenije. V empiričnem delu bomo predstavili tematsko krožno kolesarsko pot in kraje skozi katere poteka trasa kolesarske poti. Našteli bomo tudi glavne znamenitosti posameznih krajev ter vključili subjektivno mnenje o stanju kolesarske infrastrukture v občinah. Pri SWOT analizi se bomo dotaknili prednosti in priložnosti kolesarske poti med občinami in hkrati slabosti ter nevarnosti, ki spremljajo razvoj tega proizvoda. Del empiričnega dela predstavlja analiza ankete, s katero smo želeli pridobiti informacije, ki so pri izbiri kolesarskih poti posameznikom pomembne. Pridobljene informacije in podane predloge bomo upoštevali pri realiziranju krožne tematske kolesarske poti. Sklepni del bo predstavljal sintezo teoretičnega dela in ugotovitev analize anketnih vprašalnikov. Prav tako bo zajemal predloge za izboljšanje obstoječe kolesarske infrastrukture in možnosti trženja ter promocije krožne tematske kolesarske poti.
Keywords: destinacijski management, kolesarski turizem, kolesarska infrastruktura, vrste kolesarjenja, krožna tematska kolesarska pot
Published in DKUM: 04.11.2016; Views: 1128; Downloads: 227
.pdf Full text (2,09 MB)

6.
Brendiranje turistične destinacije - Posavje
Marko Ogorelc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je smiselno razdeljeno v dva sklopa, prvi del je teoretični, drugi pa raziskovalni. V prvem delu smo opisovali osnove turističnih znamk in destinacijskega brendinga. Opisali smo tudi organizacijski sistem delovanja turistične destinacije v sklopu turistične znamke oz. brenda. V sklopu smo podali tudi svoje kritično mnenje in predloge, glede na izbrano temo. V nadaljevanju smo z vidika brendiranja kvalitativno in kvantitativno ocenili stanje slovenskega turizma. V zadnjem delu pa smo izvedli raziskavo, tako med zainteresirano javnostjo kot tudi turističnimi deležniki na izbrani destinaciji. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anket in polstrukturiranih intervjujev. Rezultate raziskave smo analizirali in grafično predstavili. Na koncu diplomskega dela pa smo podali še smernice, ki bi jih izbrana destinacija morala upoštevati, ko bi se lotili projekta ustvarjanja turistične znamke.
Keywords: destinacijski management, turistična znamka, destinacijski brending, turistična destinacija, brendiranje
Published in DKUM: 23.09.2016; Views: 1527; Downloads: 213
.pdf Full text (1,75 MB)

7.
VPLIV POVEZANOSTI PONUDNIKOV DESTINACIJE NA USPEH V NJEJ DELUJOČE TURISTIČNE KMETIJE
Barbara Visočnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V uvodnem delu smo zapisali, kakšna je vloga destinacijskega managementa za turistično kmetijo delujočo v destinaciji. Pri čemer smo si zastavili cilje in dve osnovni trditvi, ki smo ju skozi diplomsko delo poskušali potrditi oziroma ovreči. Teoretični del diplomske naloge se nanaša na destinacijski management, delovanje regionalne in lokalne turistične organizacije ter segmentiranje. Destinacijski management se ukvarja z načrtovanjem, oblikovanjem ponudbe, segmentiranjem in zastopanjem interesov destinacije. Določili smo tudi pomembnost segmentiranja in ugotovili, da lahko segmentiranje bistveno izboljša kakovost ponudbe in uspešnost njene promocije. Za potrditev oziroma zavrnitev izbranih trditev smo izvedli primerjalno presojo med dvema turističnima kmetijama iz Slovenije in Avstrije. Prav tako smo izvedli tudi intervju z obema nosilkama turistične dejavnosti na kmetiji, ki smo ga v tretjem poglavju tudi analizirali. V sklepu predstavljamo ugotovitve, do katerih smo prišli pri pisanju tega dela ter priporočila, ki smo jih izdelali za izbrano turistično kmetijo v Sloveniji.
Keywords: Turistična kmetija, destinacijski management, segmentiranje, lokalna turistična organizacija, povezovanje turističnih ponudnikov.
Published in DKUM: 27.10.2015; Views: 699; Downloads: 149
.pdf Full text (964,62 KB)

8.
Izzivi in trendi v destinacijskem managementu
Željka Balja, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno v dva smiselna sklopa, prvi je teoretični drugi pa raziskovalni. V prvem delu smo opisali osnove destinacijskega managementa in družinskega turizma, analizirali stanje, razvojna načela in operativne strategije hrvaškega turizma, ter podali kritičen pogled in predloge z vidika družinskega turizma in razvoja novih produktov, vezanih za družinski turizem. V nadaljevanju smo se lotili SWOT analize, s katero smo hoteli prikazati prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti družinskega turizma za področje Hrvaške. Ankete smo se lotili na način, da smo ista vprašanja postavljali staršem in otrokom ter na ta način skušali ugotoviti razlike v razmišljanju. Rezultate ankete smo analizirali in grafično prikazali. Na koncu diplomskega dela smo še podali smernice za razvoj družinskega turizma na Hrvaškem, na osnovi štirih stebrov trajnostnega razvoja, prioritet in ukrepov, ter prikazali hotel, namenjen družinam, kot primer dobre prakse nastanitve in dodatne ponudbe.
Keywords: družinski turizem, destinacijski management, trajnostni razvoj, turistična ponudba, turisti
Published in DKUM: 25.09.2015; Views: 1708; Downloads: 365
.pdf Full text (1,76 MB)

9.
DOSTOPNI TURIZEM
Špela Žaberl, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V prvem poglavju smo opredelili problem dela diplomskega seminarja. Opredeli smo namen, cilje in postavili osnovne trditve. Zapisali smo predpostavke in omejitve ter predstavili predvidene raziskovalne metode. V drugem poglavju smo predstavili pomen in opredelili pojme destinacijski management, dostopnost destinacije ter dostopno turistično ponudbo v destinaciji. Dotaknili smo se tudi zgodovine dostopnega turizma, vrst posebnih in specifičnih potreb po prilagojeni ponudbi ter organizacij, ki ozaveščanju o dostopnem turizmu. V tretjem poglavju smo predstavili občino Rogaška Slatina kot občino, prijazno invalidom, v povezavi s tradicijo zdraviliškega turizma. Analizirali ponudbo dostopnega turizma v Rogaški Slatini glede na rezultate izvedenega anketiranja. V tem delu smo navedli tudi ugotovitve iz naloge in izdelali priporočila za prihodnje delo. V četrtem poglavju so navedene sklepne ugotovitve.
Keywords: Destinacijski management, turistična destinacija, dostopnost, dostopni turizem, invalidnost, osebe s posebnimi potrebami, Rogaška Slatina, »Kraj, prijazen invalidom«.
Published in DKUM: 27.11.2013; Views: 2633; Downloads: 411
.pdf Full text (737,55 KB)

10.
ARHEOLOŠKI PARK VICUS FORTUNAE
Matija Brodnjak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko naloga z naslovom "Arheološki park Vicus Fortunae" sestavljajo štiri poglavja. Prvo poglavje je uvod, v katerem smo predstavili cilje, namen, osnovno trditev, omejitve in metode dela. Osnovna trditev, ki smo jo dokazovali v diplomskem delu, je bila, da imajo na Ptuju premalo prepoznavnih turističnih produktov, ob tem pa veliko neizkoriščenega potenciala, predvsem v arheoloških najdbah iz časa rimske Petovione. Drugo poglavje tvori predstavitev destinacijskega managementa. Tretje poglavje se nanaša predvsem na predstavitev in pomen arheološkega parka v destinaciji, ki na zanimiv način prikazuje rekonstruirano preteklost. Četrto poglavje je namenjeno opisu moderno opremljenega Arheološkega parka Carnuntum v Avstriji, ki je na arheološko - turističnem področju primer dobre prakse v tem delu Evrope. Poleg tega smo v tem poglavju predstavili tudi arheološko dediščino Ptuja in okolice ter opisali sestavo ter naloge novo nastale RDO na Ptuju. V posebnem podpoglavju smo predstavili še analizo intervjujev, s pomočjo katerih smo skušali izvedeti, ali v bližnji prihodnosti potrebujemo na Ptuju tovrsten park, ki bi popestril zgodovinsko - turistično ponudbo v destinaciji. Sklepni del je namenjen priporočilu za postavitev arheološkega parka Vicus Fortunae na Ptuju ter preverjanju uresničitve hipotez in zastavljenih ciljev.
Keywords: Arheološki park, destinacija, destinacijski management, regionalna destinacijska organizacija, rimska kultura, tematske prireditve, arheologija, integralna turistična ponudba, trajnostni razvoj, zavedanje, sodobna tehnologija, kulturna dediščina, jantarjeva pot, Petoviona, Carnuntum
Published in DKUM: 29.08.2012; Views: 2169; Downloads: 279
.pdf Full text (2,28 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica