1. Koncept turistične destinacije in model razvojaMihaela Franjić, Elizabeta Strunjak, Luka Stanić, Fran Pokasić, 2021, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: turizem, študija izvedljivosti, turistična ponudba in povpraševanje, Artiče, marketing destinacije, Posavje
Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 288; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (17,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. |
5. Teritorialne kolektivne blagovne znamke : orodja razvoja podeželja v pametne, povezane in inovativne destinacijeTanja Lešnik Štuhec, Urška Starc Peceny, Nejc Pozvek, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Domačini in turisti se vse bolj zavedajo vrednot zdravega načina življenja. Iščejo trajnostne, ustvarjalne, družbeno odgovorne prakse in izkušnje na področju nakupovanja hrane, storitev in turističnih proizvodov. Zelena pametna podeželska območja bodo vse pogostejša destinacija za turiste, ki se soočajo z epidemičnimi ukrepi zaradi COVID-19. Trendi kažejo, da si prizadevamo za razpršene, varne, poglobljene, pristne, zelene, vključujoče, izkustvene dogodivščine in rekreacijo v privlačnih naravnih okoljih. Teritorialne kolektivne blagovne znamke so pomembno orodje za razvoj podeželja in verižno povezane ponudnike, ki ponujajo kakovostne izkušnje z lokalno dodano vrednostjo. Destinacijske organizacije kot koordinatorji razvoja in trženja turizma in s tem povezanih dejavnosti odločilno vplivajo na prepoznavnost zelenih destinacij. Učinkovita uporaba novih tehnologij ima pri tem pomembno vlogo, kar smo raziskali tudi v projektu Turizem 4.0-obogatene turistične izkušnje. Celovita ciljna platforma omogoča povezljivost znotraj omrežja, komunikacijo med certificirano dobavno verigo in zbiranje podatkov ter komunikacijo v širokem spletnem okolju potencialnih javnosti, kar omogoča tudi usmerjanje prometa in turističnih tokov. Z rezervacijskim portalom, prodajno in logistično povezavo je mogoče ustvariti po meri izdelano certificirano ponudbo, njeno prodajo, dostavo in učinkovito spremljanje.
Ključne besede: blagovne znamke, kolektivne blagovne znamke, razvoj podeželja, pametne destinacije, mreženje, dobavne verige, turizem
Objavljeno v DKUM: 24.01.2024; Ogledov: 219; Prenosov: 10
Celotno besedilo (24,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Razvoj podeželske gastronomske destinacije z lokalno dodano vrednostjoTanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Gastronomski turizem je lahko pomembno orodje sonaravnega razvoja in trženja podeželskih destinacij. Sistematičen razvoj podeželja temelji na dolgoročni usmeritvi in sliki prihodnosti destinacije, ki vključuje in s katero se istovetijo vsi deležniki. Samo povezani lahko doprinesejo k celovito usklajeni ponudbi, ki s sodobnimi trženjskimi orodji nagovarja prepoznane ciljne skupine gostov. Ključno vlogo igra koordinator mreženja ponudnikov in trženja atraktivne, visokokakovostne ponudbe z veliko lokalno dodane vrednosti. Ta temelji na prepoznanih živilih, gradivih, postopkih pridelave in predelave ter odličnih chefih, ki v kratkih dobavnih verigah zagotavljajo prvinske okuse na poti od njive do krožnika. Pomreženi strokovno usposobljeni in inovativni ponudniki lahko sistematično gradijo celovito kakovost destinacije, izpostavljajo gastronomske značilnosti in poreklo prostora ter vzpostavljajo specializirano okolje, prijazno za gastronomski oddih daleč od stresnega sveta. Mir, tišina, čist zrak in voda, lepa krajina, ohranjena narava, ponudba z zeleno zgodbo, prijazni domačini, narečja, šege in navade, ki se kažejo tudi skozi odlično gastronomijo, kreativne delavnice, druženja in gastronomske prireditve, omogočajo ob programih dobrega počutja v naravi in podeželskem velnesu neponovljiva doživetja ljubiteljem hrane in vsem, ki si vzamejo čas in so tovrstna gastronomska doživetja pripravljeni tudi plačati. To je smer, ki jo je izbrala Slovenija, ki bo v letu 2021 gastronomska regija Evrope.
Ključne besede: podeželski turizem, trajnostni razvoj destinacije, gastronomija, kratke oskrbne verige, lokalno dodana vrednost.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 324; Prenosov: 28
Celotno besedilo (844,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Sprejemne turistične agencije : vloga pri butičnosti ponudbeIlona Stermecki, Tanja Lešnik Štuhec, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poglavje opredeljuje prepoznavnost turističnih destinacij, ki je večinoma odvisna od celovito povezane, enovito kakovostne in predvsem dobro marketinško komunicirane doživljajsko naravnane personalizirane ponudbe – storitvenega portfolia, ki temelji na zaupanju med deležniki. S skupno promocijo, trženjem, prodajo in logistiko dosegajo povezani partnerji po vrednostni verigi prepoznavnost na turističnem zemljevidu ter uresničujejo obljubljeno zgodbo destinacije, ki temelji na naravi in kulturni dediščini, etnoloških posebnostih in značilni kulinariki. Turistične destinacijske organizacije in vhodne/sprejemne ali destinacijske turistične agencije so v nenehnem stiku z organizatorji potovanj in pomembno vplivajo na proces odločanja pri nakupu turističnih produktov. Prav sprejemne oziroma servisne potovalne agencije, na katere se osredotočamo v tem poglavju, so v neposrednem stiku z gosti od trenutka, ko ti prispejo na destinacijo, v vseh fazah njihovega bivanja v destinaciji, pa tudi v času odhoda in po njem. S specializiranimi aktivnostmi vplivajo na dobro počutje, uresničevanje in preseganje pričakovanj obiskovalcev ter s tem spodbujajo prodajo na destinaciji. Slovenija se je usmerila v zeleno zgodbo in butična doživetja, ki jih ponujajo specializirane agencije. Proučitev turističnih agencij je pokazala, da je še veliko prostora za nadgradnjo personaliziranih butičnih zgodb, ki bi pritegnile in zadovoljile pričakovanja gostov, ki so zanje pripravljeni nameniti čas in denar.
Ključne besede: turistična destinacija, management destinacije, vhodna/sprejemna turistična agencija, mreženje, destinacijski produkti
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 294; Prenosov: 18
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Kakovostna nastanitev : temelj celovite kakovosti doživetja destinacijeSaša Zupan Korže, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Turistične nastanitve (TN) spadajo med temeljne infrastrukturne elemente sekundarne ponudbe v turistični destinaciji (TD). Na njihov fizični izgled, obseg storitev in kakovost vplivajo geografske, socialne, gradbene in ekonomske posebnosti geografskega območja oziroma TD, v katerem se nahajajo. Zaradi navedenih razlik je razumevanje njihove kakovosti težko poenotiti, še težje pa postaviti turistovo doživetje destinacije na isti imenovalec. Namen prispevka je predstaviti, kako lahko razumemo kakovost TN in kako jo presojamo. Izhajamo iz splošnih razsežnosti kakovosti v turizmu in kakovostne TD, ki jih prenesemo v sektor TN, ter iz posebnih standardov kakovosti, oblikovanih izključno za TN. Za boljše razumevanje TN najprej predstavimo njihovo heterogenost in nekatere razvojne smernice v tem podsektorju turizma, ki sooblikujejo njihov razvoj (npr. nove oblike TN, vpliv tehnologije na doživetje v TN, trend trajnostnega poslovanja). Študija potrjuje, da kakovostni standardi TN predstavljajo pomembno trženjsko orodje ne le za posamezno TN, temveč tudi za TD, ki s pomočjo kakovosti TN promovira kakovost destinacije kot celote.
Ključne besede: turistične nastanitve, turistično doživetje, kakovost storitev, destinacije, standardi kakovosti
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 351; Prenosov: 25
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Trajnostno poslovanje turističnih destinacij in ponudnikovMarko Koščak, Nejc Pozvek, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Trajnostno poslovanje turističnih destinacij in ponudnikov je kot del koncepta trajnostnega razvoja oziroma praks, ki jih ta koncept poudarja in pooseblja, neizpodbitna nuja sedanjega in prihodnjega sveta – če želimo doseči namen trajnostnega razvoja (in poslovanja): da bodo tudi prihodnji rodovi lahko dosegli ali presegli kakovost bivanja sedanjih generacij. S pomembnim poudarkom: kakovost bivanja v skladu z današnjimi najboljšimi praksami za čim večji delež prebivalstva. Prispevek ponuja kratek vpogled v ključne izzive trajnostnega poslovanja, ki so danes v svetu turizma prepoznane tematike, na primer nosilna zmogljivost, čezmerni turizem, varnost, socialna in gospodarska vključenost, dostopnost, ozaveščenost, participativno načrtovanje in druge. Poudarek je na specifičnih tematikah slovenskega turizma, kjer med trajnostnimi praksami prednjači Zelena shema slovenskega turizma. Izziv in hkrati priložnost trajnostnemu poslovanju destinacij in tudi podjetij v kratko- oziroma srednjeročnem obdobju predstavlja aktualna (post)pandemična situacija, ki nagovarja k premisleku o uravnoteženju še vedno precej ekonomističnega pogleda na panogo v Sloveniji (in na splošno), dolgoročno pa bo med ključnimi izzivi poslovanja soočenje s podnebnimi spremembami in vsem, kar te prinašajo. Kakor koli že krize zarežejo v poslovanje, na svojem robu ponujajo tudi priložnosti; razmislek o trajnosti in smiselni skladnosti razvoja turizma (po)ostaja nedvomno prednostna naloga naših skupnih prizadevanj za boljši jutri.
Ključne besede: trajnostni razvoj, trajnostno poslovanje, turistične destinacije, turistični ponudniki, izzivi, priložnosti
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 406; Prenosov: 38
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Premoženje znamke Dolina Soče med SlovenciMojca Smrekar, Maja Konečnik Ruzzier, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku izpostavljamo in opozarjamo na smiselnost raziskovanja tematike znamk manjših destinacij, ki je tudi na svetovni ravni še slabo raziskana. Konkretneje se osredotočamo na analiziranje premoženja manjše slovenske turistične destinacije - Doline Soče. Rezultati kvantitativne raziskave, izvedene na 211 slovenskih potencialnih obiskovalcih, nakazujejo, da Slovenci dobro poznajo znamko Dolina Soče, imajo o njej pozitivno podobo, dobro vrednotijo tudi njeno kakovost ter so ji zvesti. Tako izvedena raziskava je prva tovrstna raziskava, ki daje podrobnejši vpogled v razumevanje in ovrednotenje Doline Soče med Slovenci. Ti izsledki so lahko dobra osnova pri nadgradnji njenih nadaljnjih dolgoročnih strategij, ki pa morajo v prvi vrsti izhajati iz identitetnih elementov znamke.
Ključne besede: turizem, destinacije, turistične destinacije, blagovne znamke
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 280; Prenosov: 0 |
