| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 86
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Digitalna preobrazba varnosti v turizmu z uporabo umetne inteligence: študija primera destinacije Slovenija : študija primera destinacije Slovenija
Gea Župevc, 2025, diplomsko delo

Opis: Varnost je postala ena izmed ključnih komponent sodobnega turizma, saj neposredno vpliva na konkurenčnost destinacije, kakovost storitev in zaupanje turistov. Zaključno delo obravnava pomen digitalne preobrazbe varnosti v turizmu, s poudarkom na uporabi umetne inteligence, namen raziskave pa je bil preučiti, kako digitalne tehnologije v povezavi z umetno inteligenco prispevajo k povečanju varnosti turistov ter k razvoju destinacije. V teoretičnem delu smo opredelili povezavo med turizmom, varnostjo in tehnologijo, s posebnim poudarkom na vlogi umetne inteligence. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi s strokovnjaki s področja turizma, varnosti in tehnologije. Rezultati so pokazali, da umetna inteligenca prispeva k hitrejšemu prepoznavanju groženj, učinkovitejšemu kriznemu komuniciranju ter večjemu občutku varnosti na destinaciji. Ključne ovire se kažejo kot pomanjkanje finančnih sredstev, digitalnih kompetenc in sodelovanja med deležniki. Raziskava tako prispeva k razumevanju priložnosti in izzivov digitalne preobrazbe v turizmu, hkrati pa ponuja smernice za razvoj inovativnih varnostnih rešitev na destinaciji Slovenija.
Ključne besede: turizem, varnost, digitalna preobrazba, umetna inteligenca, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (939,42 KB)

2.
Destinacijski management : razvoj in oblikovanje turistične destinacije Zasavje : razvoj in oblikovanje turistične destinacije Zasavje
Nina Mešiček, 2025, magistrsko delo

Opis: Destinacijski management predstavlja osnovo za razvoj in uspeh turistične destinacije. Načrtovanje in upravljanje destinacije predstavljata podlogo za razvoj le-te, pri tem pa je pomembno, da se tega lotimo strateško. Skozi magistrsko delo smo opredelili turistično destinacijo, destinacijski management in organizacije za destinacijski management. Naš fokus je predstavljala možnost vzpostavitve organizacije za destinacijski management v zasavski regiji. Skozi nalogo smo predstavili dobre prakse destinacijskega managementa v Sloveniji, nato pa smo se fokusirali na Zasavje in dosedanje poskuse vzpostavitve krovne organizacije za razvoj turizma ter na potenciale regije. V empirični raziskavi smo izvedli dva sklopa intervjujev. Prvi sklop je bil namenjen predstavnikom destinacij, ki smo jih predstavili kot primere dobrih praks, drugi pa turističnim deležnikom znotraj Zasavja. Kot rezultat našega dela smo na podlagi ugotovitev iz teoretičnega in empiričnega dela predlagali model destinacijskega managementa Zasavja in podali predloge za vzpostavitev destinacijskega managementa znotraj Zasavja.
Ključne besede: turistična destinacija, destinacijski management, organizacija za destinacijski management, Zasavje
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

3.
Vpliv poudarjanja avtentičnosti v oglaševanju turističnih destinacij : primerjalna analiza učinkovitosti oglasov s pomočjo A/B testiranja : primerjalna analiza učinkovitosti oglasov s pomočjo A/B testiranja
Boštjan Misja, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga preučuje vpliv poudarjanja avtentičnosti v digitalnem oglaševanju turističnih destinacij, z osredotočenostjo na platformo Facebook in trg Beneluksa. V okviru raziskave smo izvedli A/B testiranje, pri katerem smo uporabili več oglasov z različnimi fotografijami in slogani, ki so ponazarjali tri glavne oblike avtentičnosti: objektivno, konstruktivistično in eksistencialno. Glavna kazalnika učinkovitosti sta bila število klikov na spletno stran in stopnja klikov (CTR). Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik med posameznimi oblikami oglasov, prav tako noben oglas ni statistično pomembno presegel industrijskega povprečja. Kljub temu raziskava ponuja vpogled v kompleksnost uporabe avtentičnosti kot komunikacijske vrednosti v turističnem oglaševanju in postavlja temelje za nadaljnje raziskave ter praktične usmeritve v digitalnem marketingu.
Ključne besede: avtentičnost, digitalno oglaševanje, turistična destinacija, A/B testiranje, Facebook, CTR
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

4.
Strateška partnerstva destinacijske management organizacije in gasilskih organizacij - primer Samobora : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Ema Mihelić, 2025, diplomsko delo

Opis: Strateška partnerstva destinacijske management organizacije in gasilskih organizacij – primer Samobora analizira sodelovanje med turističnimi in gasilskimi organizacijami na območju Samobora z namenom zagotavljanja varnosti destinacij in uspešnega upravljanja v kriznih razmerah. Glede na podnebne spremembe in vse pogostejše naravne nesreče, kot so potresi, poplave in požari, diplomsko delo poudarja pomen proaktivnega pristopa z osredotočanjem na analizo tveganja in razvoj učinkovitih strateških partnerstev. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev s ključnimi deležniki je bila izvedena poglobljena analiza trenutnega stanja v Samoboru, opredeljene so bile dobre prakse in podani predlogi za izboljšanje sodelovanja. Proučeni so bili pripravljenost gasilcev v smislu izobraževanja in opreme ter odzivi na različne nesreče, kot sta neurje leta 2023 in nevarnost poplav, ter pripravljenost turističnih ponudnikov na morebitne nesreče v objektih. Cilj je bil zagotoviti varno in privlačno destinacijo, ki se bo lahko hitro in učinkovito odzvala na morebitne izzive s poudarkom na preventivnem delovanju in ozaveščanju o pomenu varnosti, vse ob medsebojni podpori ključnih deležnikov.
Ključne besede: turizem, varnost, varnost v turizmu, javne službe, gasilci, gasilstvo, destinacija, destinacijska management organizacija, partnerstvo
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

5.
Toplice Lipik kot potencialna zelena wellness destinacija : diplomsko delo univerzitetnega študija
Helena Ružić, 2024, diplomsko delo

Opis: U diplomskom radu Toplice Lipik predstavljene su kao potencijalna zelena wellness destinacija. Ciljevi rada uključuju predstavljanje wellness turizma, analizu trenutnoga stanja održivoga turizma u Lipiku, procjenu trenutne wellness ponude te spremnost turističkoga sektora na poboljšanja u smjeru zelenoga wellnessa. Pregled literature obuhvaća definicije turističkih destinacija, čimbenike održivoga razvoja, zdravstveni turizam te primjere dobre prakse. Istraživanje uključuje kvalitativnu metodu evaluacije korištenjem kriterija Global Sustainable Tourism Council (GSTC) za procjenu održivosti Toplica Lipik. Rezultati pokazuju da Toplice Lipik, osim usklađenosti s nekim GSTC kriterijima, imaju područja koja zahtijevaju poboljšanja. Procjena wellness ponude temelji se na modelu Muellera i Kaufmanna, koji uključuje elemente kao što su samoodgovornost, tjelesna forma, zdrava prehrana, mentalne aktivnosti i ekološka osviještenost. Ekspertni intervjui s predstavnicima uprave Toplica Lipik otkrili su planove i izazove za razvoj destinacije, uključujući ekološke inicijative i potrebu za sveobuhvatnim pristupom wellnessu. Rezultati istraživanja nude smjernice za održivo upravljanje i razvoj novih turističkih proizvoda s ciljem da Toplice Lipik postanu vodeća zelena wellness destinacija u regiji.
Ključne besede: Zeleni wellness, zdravstveni turizam, turistička destinacija, Lipik.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

6.
Znamka destinacije Maribor v očeh študentov
Aleksandar Bosnić, 2024, diplomsko delo

Opis: Prvi del diplomskega dela je osredotočen na teorijo s področja znamčenja destinacij, ki temelji predvsem na konceptu premoženja blagovne znamke oz. zunanjem pogledu obiskovalcev na destinacijsko znamko, ki se mora v večji meri skladati z notranjim pogledom, ki ga ustvarijo skrbniki znamke, če želijo, da znamka destinacije postane močna, prepoznavna in unikatna. Slovenija je majhna, povrh vsega pa je zaradi svoje geografske lege v večji meri tranzitna država. Ta problema sta karakteristična tudi za Maribor, mesto, ki se med že izoblikovanimi turističnimi destinacijami še mora dokazovati v smislu konkurenčnosti, privabljanja novih gostov, širjenja njegove prepoznavnosti. Na takšni točki se je mesto postavilo v vlogo podjetja z željo po implementiranju enega izmed marketinških konceptov, ki bi mu omogočil prehod s tranzitnega mesta do destinacije vredne obiska. Rešitev so uvideli in tudi vzpostavili v obliki znamke destinacije. Znamka je ambasador njegovega celovitega skupka ponudbe, ki ni le kakovosten, temveč tudi butičen in trajnostno naravnan, da pričara doživetje za vsakogar, ga poskuša prepričati in s tem prav tako dvigniti prepoznavnost destinacije. Znamka destinacije Maribor je tudi tema empiričnega dela diplome. Želeli smo namreč ugotoviti, kako si znamko destinacije Maribor skozi elemente koncepta premoženja blagovne znamke (zavedanje, podoba, zaznana kakovost ter zvestoba) v svojih očeh predstavlja ciljna skupina raziskave, utemeljena na vzorcu 100 študentk in študentov mariborskih fakultet. Njihove odgovore smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, pridobljeni rezultati pa nakazujejo, da se množično ne zavedajo znamke destinacije Maribor. Destinacija jih v večji meri asociira na Staro trto in Pohorje, na kakovostno izkušnjo v destinaciji pa vplivajo predvsem trije dejavniki v smislu zagotovitve varnosti, vse potrebne infrastrukture ter ugodnega razmerja med ceno in kakovostjo storitev. Destinacijo bi interesentom pozitivno opisali, a je sami kot morebitni turisti v prihodnosti ne bi imeli na seznamu želja lokacij, vrednih obiska. Večina se o želeni destinaciji informira na podlagi pregleda povratnih informacij nekdanjih obiskovalcev, kar jih tudi pritegne v destinacijo in ima za posledico, da ji postajajo naklonjeni oz. s časom tudi zvesti.
Ključne besede: turistična destinacija, Maribor, premoženje blagovne znamke, zunanji pogled na blagovno znamko, vrednost znamke
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)

7.
Gastronomska doživetja in vinske destinacije : razvito podeželje
Vita Petek, Mojca Polak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Slovenska gastronomija s prepoznanimi jedmi znotraj 24 gastronomskih regij vzpostavlja izvirno platformo za ustvarjanje gastronomskih doživetij. Slovenija je vinska dežela, ki se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. Vsak od njih je prepoznaven po značilnostih, kot so terroir, prst in vremenske razmere, ter karakteristikah vin, ki jih lahko pridelamo na tem območju. V vseh treh vinorodnih deželah najdemo kulinarične prireditve in festivale, povezane z vinom, vinske ceste in fontane ter posebnosti vinskega turizma, ki so značilne samo za določen vinorodni okoliš. Za učinkovito trženje gastronomskih in vinskih doživetij je treba zgodaj prepoznati in implementirati globalne trende ter ustvariti pogoje za trajnostni preplet naravnih in kulturnih danosti.
Ključne besede: gastronomija, vino, doživetja, destinacija, podeželje
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 644; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Dobro počutje, velneške in zdravstvene storitve : dobrobit turistov na destinacijah
Milica Rančić Demir, Katja Kokot, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Potovanja v vseh oblikah prispevajo k vsem vidikom človekovega zdravja, vključno s fizičnimi, duševnimi in socialnimi koristmi za dobro počutje posameznika. Velneški turizem zajema potovanja z namenom ohranjanja ali izboljšanja dobrega počutja, medtem ko je zdravstveni turizem širši izraz za potovanja, osredotočena na zdravljenje in uporabo zdravstvenih storitev. Čeprav se ti vrsti turizma razlikujeta po vrsti storitev, ki jih turistom ponujata, imata eno skupno stvar: težnjo po izboljšanju zdravja in dobrega počutja turistov na destinaciji. Zaradi vse hitrejšega tempa vsakdanjega življenja in negativnih učinkov stresa se povečuje pomen skrbi za zdravje in dobro počutje. Posledično se danes povečuje povpraševanje po zdravstvenih in velneških storitvah. Zdravilišča in terme v Sloveniji predstavljajo idealno mesto za razvoj ponudbe, ki učinkovito odgovarja na to povpraševanje, saj je termalna voda, eden od bistvenih elementov velneškega razvajanja, osnova ponudbe v vseh zdraviliščih. Tako zdravstveni kot velneški turizem sta med najpomembnejšimi turističnimi panogami v slovenskem turističnem gospodarstvu, saj predstavljata velik delež prihodkov od turizma.
Ključne besede: velneški turizem, dobro počutje, zdravje, zdraviliški turizem, destinacija
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 397; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Sprejemne turistične agencije : vloga pri butičnosti ponudbe
Ilona Stermecki, Tanja Lešnik Štuhec, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Poglavje opredeljuje prepoznavnost turističnih destinacij, ki je večinoma odvisna od celovito povezane, enovito kakovostne in predvsem dobro marketinško komunicirane doživljajsko naravnane personalizirane ponudbe – storitvenega portfolia, ki temelji na zaupanju med deležniki. S skupno promocijo, trženjem, prodajo in logistiko dosegajo povezani partnerji po vrednostni verigi prepoznavnost na turističnem zemljevidu ter uresničujejo obljubljeno zgodbo destinacije, ki temelji na naravi in kulturni dediščini, etnoloških posebnostih in značilni kulinariki. Turistične destinacijske organizacije in vhodne/sprejemne ali destinacijske turistične agencije so v nenehnem stiku z organizatorji potovanj in pomembno vplivajo na proces odločanja pri nakupu turističnih produktov. Prav sprejemne oziroma servisne potovalne agencije, na katere se osredotočamo v tem poglavju, so v neposrednem stiku z gosti od trenutka, ko ti prispejo na destinacijo, v vseh fazah njihovega bivanja v destinaciji, pa tudi v času odhoda in po njem. S specializiranimi aktivnostmi vplivajo na dobro počutje, uresničevanje in preseganje pričakovanj obiskovalcev ter s tem spodbujajo prodajo na destinaciji. Slovenija se je usmerila v zeleno zgodbo in butična doživetja, ki jih ponujajo specializirane agencije. Proučitev turističnih agencij je pokazala, da je še veliko prostora za nadgradnjo personaliziranih butičnih zgodb, ki bi pritegnile in zadovoljile pričakovanja gostov, ki so zanje pripravljeni nameniti čas in denar.
Ključne besede: turistična destinacija, management destinacije, vhodna/sprejemna turistična agencija, mreženje, destinacijski produkti
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 299; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Gastronomski turizem : vloga v trajnostnem razvoju destinacije
Saša Poljak Istenič, Mojca Polak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Gastronomski turizem postaja pomembna usmeritev slovenskega turizma tudi zaradi razvojnih potencialov Slovenije kot turistične destinacije. Enako skrb zahteva oblikovanje luksuznih doživetij. Pri tem so potrebne usmeritve v inovativno vrednotenje vseh ravni gastronomije za doseganje rasti dodane vrednosti. Za to bo treba upoštevati različne dejavnike, ki bodo usklajeno prispevali k trajnostnemu razvoju gastronomskega turizma, kot je bilo začrtano v kandidaturi Slovenije za evropsko gastronomsko regijo 2021.
Ključne besede: gastronomski turizem, motivi, gastronomsko doživetje, trajnostni razvoj, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici