| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Duševne motnje v poporodnem obdobju
Tamara Hojnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Porod za žensko pomeni veliko življenjsko prelomnico s spremembami tako na duševnem kot tudi fiziološkem področju. Le-te lahko povzročijo različne duševne motnje v poporodnem obdobju, ki se kažejo v različnih oblikah in intenzivnosti. Porodnica, medicinsko osebje in najožja družina se morajo zavedati, da se lahko iz blagih simptomov čez nekaj časa razvijejo težje oblike poporodnih duševnih motenj (npr. depresija in psihoza). Namen diplomskega dela je predstaviti vrste pred-, med- in poporodnih težav, njihov vpliv na mlade mamice ter učinkovitosti zdravljenja. Psihične motnje v obporodnem obdobju po navadi ne trajajo vse življenje in so obvladljive, a le kadar so dovolj hitro prepoznane in ustrezno zdravljene. Pri tem veliko vlogo igra materina ozaveščenost in pravočasno ukrepanje. Pomembno je, da porodnica s katero koli obliko poporodne duševne motnje ne ostane sama, da se lahko komu zaupa in nenazadnje dobi ustrezno pomoč za rešitev njenih težav. Otroci in ostala družina namreč potrebujejo zdravo in zadovoljno mamo/partnerko.
Ključne besede: poporodne duševne motnje, poporodna otožnost, poporodna depresija, poporodna psihoza
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 56; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (742,13 KB)

2.
Pomen fizične aktivnosti pri depresiji
Nuša Iskra, 2020, diplomsko delo

Opis: Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki je vedno bolj v porastu in predstavlja globalni problem na področju javnega zdravja. Posameznik si lahko s preventivnimi ukrepi pred nastankom in med razvojem bolezni pomaga sam, eden izmed teh ukrepov je tudi fizična aktivnost. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšen pomen ima fizična aktivnost na depresijo v odrasli populaciji. V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, saj smo opravili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (EBSCOhost, PubMed in Google Schoolar). Pomagali smo si s vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji ter tako vključili članke, do katerih smo imeli prost dostop in so bili publicirani od leta 2010 do 2020. Raziskave so si enotne, da ima fizična aktivnost bistven vpliv na depresijo v sklopu zdravljenja in preprečevanja. Ugotovili smo, da so pacienti, ki so izvajali fizično aktivnost v skladu s svetovnimi priporočili, imeli zmanjšane možnosti za razvoj depresije. Njeno vključevanje v proces zdravljenja pa ima pomemben antidepresivni učinek, saj lajša in zmanjšuje simptome. V sklopu koristnih učinkov na depresijo in na duševno zdravje nasploh je pomembno, da bi se bolj pogosto poudarjal in promoviral pomen fizične aktivnosti za širšo okolje. Deluje kot oblika samopomoči, ki je glede na stroške zdravljenja dostopna vsakomur, ob udejstvovanju v različne skupinske vadbe pa pozitivno vpliva na posameznikovo socialno integracijo.
Ključne besede: fizična aktivnost, odrasla populacija, depresija, telesna vadba, šport.
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 98; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (996,83 KB)

3.
Tesnoba in depresivnost študentov fakultete za varnostne vede
Hana Aškerc, 2021, diplomsko delo

Opis: Raziskovanje duševnih motenj nikoli ni bilo pomembnejše, sploh zaradi nenehnega naraščanja iz leta v leto in različnih starostnih skupin, ki se z njim spopadajo. Ker živimo v tako hitro odvijajočem času, nihče ni več imun na stres, ki je lahko, če ga posameznik ne zna dobro nadzorovati, tudi vzrok za kasnejši razvoj duševnih stisk. Predvsem depresija, razlog za vse več samomorov, je tista, ki jo je nujno že zgodaj zdraviti. Z njo tesno povezana tesnoba prav tako prinese v človekovo življenje mnogo negativnih posledic, zaradi katerih se mu lahko poslabšajo delovna učinkovitost in socialni odnosi. Še vedno pa je vse preveč ljudi, ki se raje zapirajo vase in so prepričani, da kaj takega nanje nikoli nebi imelo vpliva. Kljub notranjim bolečinam molčijo in navzven kažejo drugačno podobo - zato je tako velikega pomena ozaveščenost o duševnih motnjah, ki bi morala biti prisotna že od otroštva. V diplomski nalogi najprej opredelimo definicijo depresivne motnje in možnosti diagnosticiranja. Opišemo kriterije in simptome, ki se pri diagnosticiranju upoštevajo, kot tudi njene vzroke ter dejavnike, ki lahko vplivajo na njen nastanek. Opišemo še možnosti zdravljenja in raziskave, ki so potekale med študenti in mladimi. Poudarimo tudi problematiko njene pogostosti, ki postaja globalno breme in pomen ozaveščenosti ljudi po vsem svetu. Pregledamo tudi raziskave o duševnih motnjah na splošno, tako v svetu kot tudi v Sloveniji, in ugotavljamo povezanost slednjih z depresijo pri mladih. V nadaljevanju smo glede tesnobnih motenj prav tako opredelili osnove - definicijo, diagnozo, zdravljenje, simptome in študije, opravljene na temo študentov. Osredotočimo se na študije, opravljene glede tesnobe pri študentih, in opisujemo statistične podatke in rezultate, ki so bili ugotovljeni. Ugotavljamo tudi, katere duševne motnje se še lahko povezujejo z nastankom tesnobe. Poglabljali smo se tudi v razlike med spoloma, kar je bil del raziskave, opravljene v zadnjem delu. V zaključnem delu smo opravili raziskavo, ki se je nanašala na študente in študentke Fakultete za varnostne vede, ter primerjavo pogostosti tesnobnih in depresivnih motenj v obdobjih pred izpiti in v izpitnem obdobju - v začetku epidemije Covid-19. Preiskovali smo, če študentke doživljajo več stisk kot študenti, ugotavljali, kakšen delež vseh študentov doživlja simptome tesnobe in depresije, ter primerjali simptomatiko med skupinama pred in med epidemijo. V zaključku smo še podali omejitve pri naši raziskavi in podali možne usmeritve in uporabnost rezultatov v praksi.
Ključne besede: diplomske naloge, tesnoba, anksioznost, depresija, študenti, duševne motnje
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 75; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

4.
Predporodna depresija in nezadovoljstvo s porodom kot dejavnika tveganja poporodne depresije
Ajda Prah, 2021, magistrsko delo

Opis: Ozadje: Poporodna depresija je razpoloženjska motnja, za katero trpi skoraj 20 % slovenskih otročnic. Predporodna depresija je eden izmed najpogosteje omenjenih in najmočnejših napovednikov poporodne depresije. Nekaj študij prepoznava tudi nezadovoljstvo s porodom kot vpliv na poporodno depresijo. V magistrski nalogi smo želeli raziskati vpliv predporodne depresije, nezadovoljstva s porodom na poporodno depresijo in odnose med omenjenimi konstrukti. Metoda: Podatke smo pridobivali s pomočjo prečnega in longitudinalnega merjenja. V prečnem delu je sodelovalo 394 žensk, ki so bile največ eno leto od poroda, medtem ko je v longitudinalnem merjenju sodelovalo 39 udeleženk, ki so bile največ pet dni od poroda. Čez približno 30 dni smo ponovno stopili v stik z njimi in izvedli drugo merjenje. Udeleženke so reševale spletno anketo, ki je vsebovala lestvico EPDS za predporodno depresijo, vprašalnik zadovoljstva s porodom BSS in vprašalnik EPDS za poporodno depresijo. Rezultati: Predporodna depresija je močen napovednik poporodne. Nezadovoljstvo s porodom v srednji meri vpliva na poporodno depresijo. Predporodna depresije in nezadovoljstvo s porodom skupaj ne pojasnita več variabilnosti v poporodni depresiji; prav tako nezadovoljstvo s porodom ni moderator med predporodno in poporodno depresijo. Zaključek: Ugotavljamo, da so ženske, ki so kazale znake predporodne depresije, in ženske, ki so manj zadovoljne s svojim porodom, neodvisno od obeh konstruktov ranljivi skupini za pojav poporodne depresije. Na podlagi rezultatov v magistrskem delu podajamo še nekaj priporočil za delo z ranljivimi skupinami.
Ključne besede: poporodna depresija, predporodna depresija, zadovoljstvo s porodom.
Objavljeno: 12.04.2021; Ogledov: 76; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

5.
Psihološki vidik kakovosti življenja pri pacientih s kroničnim srčnim popuščanjem
Vanja Filipič, 2020, diplomsko delo

Opis: Srčno popuščanje je kronična bolezen, ki poslabša kakovost življenja in povzroči številne psihološke motnje, zlasti depresijo in tesnobo. Namen zaključnega dela je raziskati stopnjo kakovosti življenja pri pacientih s kroničnim srčnim popuščanjem in zdravstvene težave, ki jih najpogosteje spremljajo. Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v ambulanti za srčno popuščanje in na kardiološkem oddelku v terciarni ustanovi v severovzhodnem delu Slovenije. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik s 24 vprašanji zaprtega tipa. Rezultate smo deskriptivno obdelali s programom Microsoft Office 2016 in IBM SPSS Statistic 27. V raziskavi je sodelovalo 60 pacientov s kroničnim srčnim popuščanjem. Ugotovili smo, da so pacienti na splošno zadovoljni s svojim življenjem (n = 43, 3,98  0,83). Med psihološkimi težavami so na prvem mestu težave s spanjem (n = 40, 3,63  1,23), sledita zaskrbljenost (n = 32, 3,50  1,30) in osamljenost (n = 19, 2,55  1,56). Po klasifikaciji NYHA (ang. New York Heart Association) so se pacienti s kroničnim srčnim popuščanjem in z višjo stopnjo psiholoških težav pogosteje uvrstili v stopnjo, kjer morajo zmanjšati oziroma omejiti telesno aktivnost, da ne pride do poslabšanja zdravstvenega stanja. Pri pacientih s kroničnim srčnim popuščanjem je zelo pomembna psihološka podpora s strani svojcev in zdravstvenih delavcev. Nujno je potrebno pravočasno prepoznavanje psiholoških težav, da se lahko čimprej preprečijo in v kolikor je potrebno tudi zdravijo.
Ključne besede: srčno popuščanje, kakovost življenja, depresija
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 135; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
Težave in počutje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2
Maša Kaučič, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Bolniki s sladkorno boleznijo se soočajo z negativnim odnosom do sladkorne bolezni, težavami pri obvladovanju sladkorne bolezni in psihološkimi težavami, kot so depresija, tesnoba, stres in motnje prehranjevanja, kar lahko vodi v slabšo urejenost sladkorne bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je počutje bolnikov s sladkorno boleznijo in s katerimi težavami se soočajo. Raziskovalna metodologija in metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Podatki so bili zbrani z dvema standardiziranima anketnima vprašalnikoma. Sodelovalo je 100 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: V okviru vprašalnika, ki se nanaša na oceno počutja in negativnih čustev bolnika, so anketiranci v povprečju dosegli 23,28 točk (SD = 18,72), v okviru vprašalnika o bolnikovem zdravju pa so anketiranci v povprečju dosegli 5,61 točk (SD = 5,20). Bolniki s sladkorno boleznijo, ki imajo povišane vrednosti HbA1c, imajo več težav kot bolniki, katerih vrednost HbA1c je v mejah priporočenih vrednosti (U = 386,500; p < 0,001). Prav tako je bila ugotovljena statistično pomembna povezava med trajanjem sladkorne bolezni in številom prisotnih težav, s katerimi se soočajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 (r = 0,520; p < 0,001). Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da imajo bolniki z dlje časa trajajočo boleznijo in višjimi vrednostmi HbA1c več težav. Zelo pomembno je pravočasno izobraziti bolnike s sladkorno boleznijo. Prihodnje raziskave bi bile lahko pogosteje usmerjene v počutje in težave bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2.
Ključne besede: stres, težave pri sladkorni bolezni, depresija, nezadovoljstvo pri sladkorni bolezni, neobvladovanje sladkorne bolezni
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 131; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (546,95 KB)

7.
Samomorilno vedenje, depresija in zasvojenost s pametnim telefonom med mladostniki
Janja Sekolovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Samomorilno vedenje, depresija in zasvojenost s pametnim telefonom med mladostniki so problematična področja, ki v Sloveniji še niso bila preučevana v sklopu ene študije. Namen raziskave je bil preveriti stanje samomorilne ogroženosti slovenskih mladostnikov ter raziskati povezanost samomorilnega vedenja z depresijo, s konstrukti medosebne teorije samomorilnega vedenja in z zasvojenostjo s pametnim telefonom. Vzorec je zajemal 302 mladostnika iz sedmih različnih srednjih šol, ki izvajajo štiriletne izobraževalne programe. Podatke smo pridobili s pomočjo šestih različnih merskih instrumentov. Ugotovili smo, da je 35,8 % mladostnikov razmišljalo o samomoru, samomorilna ideacija je pogostejša med dekleti, med starostnima skupinama pa nismo zaznali razlik v izraženosti samomorilne ideacije. Oba preučevana konstrukta medosebne teorije, pomanjkanje pripadnosti in »občutek bremena«, sta se izkazala kot pozitivno povezana s samomorilno ideacijo. Simptomi depresivnosti so se izkazali kot najpomembnejši napovedovalci samomorilnega vedenja, zasvojenost s pametnim telefonom pa je pozitivno korelirala s samomorilno ideacijo. Doprinos naše študije je med drugim lasten prevod Lestvice zasvojenosti s pametnim telefonom, sicer pa raziskava ponuja širšo sliko samomorilnega vedenja in z njim povezanih dejavnikov tveganja.
Ključne besede: samomorilno vedenje, depresija, medosebna teorija samomorilnega vedenja, zasvojenost s pametnim telefonom
Objavljeno: 26.10.2020; Ogledov: 251; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

8.
Obravnava žensk in poporodne depresije na primarnem nivoju zdravstvenega varstva
Kaja Olaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Poporodna depresija je resna duševna bolezen, ki prizadene veliko populacijo žensk. Namen zaključnega dela je raziskati obravnavo poporodne depresije na primarnem nivoju zdravstvenega varstva pri nas in v tujini. V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Literaturo smo pridobili iz slovenskih in tujih iskalnih baz podatkov (PubMed, ScienceDirect, SAGE Journas, COBISS). Pri tem smo si pomagali z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Vključili smo angleške in slovenske članke, ki so bili objavljeni od leta 2005 naprej ter polno dostopne članke. V podrobno analizo smo vključili 9 člankov. Ugotovili smo, da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za obravnavo žensk na primarnem nivoju zdravstvenega varstva, saj so vse ženske vključene v preventivne programe, ki se izvajajo. To se razlikuje v drugih državah, kjer za ženske ni tako dobro poskrbljeno. Pregled literature je pokazal, da se obravnava žensk in poporodne depresije na primarnem nivoju zelo razlikuje. Za preprečevanje poporodne depresije je zelo pomembno zgodnje odkrivanje – izvajanje preventivnih programov. Potrebno bo nameniti več pozornosti pri obravnavi poporodne depresije, predvsem v smislu preprečevanja, tako pri nas kot tudi v tujini.
Ključne besede: Primarni nivo zdravstvenega varstva, nosečnica, otročnica, poporodna depresija, patronažna zdravstvena nega.
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 357; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

9.
Povej mi, kako si
Helena Cenc, Alja Drovenik, Urška Pliberšek, Tina Vollmeier, Kaja Vrščaj, Katja Zemljič, Nejc Zidar, Jan Perša, 2019, strokovna monografija

Opis: Depresija je ena izmed najpogostejših bolezni duševnega zdravja ter postaja vedno pomembnejša v vsakdanjem življenju, saj se njena prevalenca povečuje. Monografija Povej mi, kako si predstavlja delo projektne skupine študentov Univerze v Mariboru, ki je depresijo proučevala s partnerjema projekta iz lokalne skupnosti Hoče-Slivnica. Cilj projekta je bil ozavestiti javnost o problematiki depresije in zmanjšati stigmatizacijo duševnih bolezni. V delu so zajeti medicinski, psihološki, sociološki, ekonomski in pravni vidiki depresije, ki so pomembni za zgodnje odkrivanje te bolezni in za spremembe v prihodnosti, ki lahko pripomorejo k manjši stigmatizaciji. Zajeti so primeri dobrih praks in predlogi za izboljšanje posameznikovega počutja. Najpomembnejši dejavnik v boju proti depresiji so medosebni odnosi in socialna podpora, zato je najmanj, kar lahko naredimo, da nekoga nagovorimo: Povej mi, kako si.
Ključne besede: depresija, ekonomija, zdravstvo, pravo, medosebni odnosi
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 322; Prenosov: 42
URL Povezava na datoteko

10.
Stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči v povezavi s pismenostjo o duševnem zdravju in stigmatizacijo duševnih motenj med študenti v Sloveniji
Nuša Gašparac, 2019, magistrsko delo

Opis: Stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči, pismenost o duševnem zdravju in stigmatizacija duševnih motenj so področja, ki so v Sloveniji pomanjkljivo raziskana. Zanimalo nas je, kako je z omenjeno problematiko med slovenskimi študenti, natančneje pa smo preučevali dejavnike stališč do iskanja pomoči, povezanost le-teh s pismenostjo o duševnem zdravju, stigmatizacijo duševnih motenj ter stališči do depresije in samomora. Vzorec udeležencev je zajemal 331 študentov različnih študijskih smeri in za pridobivanje podatkov smo uporabili več merskih instrumentov. Ugotovili smo, da večina študentov izraža sprejemljiva stališča do iskanja psihološke pomoči, ki pozitivno korelirajo s pismenostjo o duševnem zdravju in sprejemljivimi stališči do depresije. Sprejemljiva stališča do iskanja pomoči pozitivno korelirajo tudi s starostjo. Sprejemljiva stališča so negativno povezana s stigmatizacijo duševnih motenj, korelacija s stališči do samomora pa ni dosegla nivoja statistične značilnosti. Rezultati so pokazali tudi, da so študenti medicine in psihologije bolj odprti do formalnih oblik pomoči kot študenti drugih študijskih smeri. Enako velja za študente, ki bolje poznajo različne vire pomoči, imajo do njih boljši dostop, oziroma so se s psihološkimi storitvami v preteklosti že srečali. Študija ponuja zanimiv vpogled v poznavanje različnih vidikov duševnega zdravja med mladimi odraslimi in je lahko odlično izhodišče za prihodnje raziskovanje tega področja.
Ključne besede: stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči, pismenost o duševnem zdravju, stigmatizacija duševnih motenj, depresija, samomor
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 477; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici