| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Prostorske značilnosti staranja prebivalstva v Sloveniji
Boštjan Kefo Kerbler, izvirni znanstveni članek

Opis: Za slovensko prebivalstvo je značilno, da se pospešeno stara. V članku zato izhajamo iz domneve, da ta proces v slovenskem prostoru ni enovit in da obstajajo pri nas različna območja staranja. Pri tem smo se osredotočili na obdobje 1981–2013, ko se je staranje prebivalstva v Sloveniji intenziviralo. Rezultati primerjalne analize so potrdili našo domnevo in določena so bila štiri območja staranja, ki so posledica različnih oblik selitvene mobilnosti slovenskega prebivalstva. V zaključku so podane smernice za nadaljnja raziskovanja dinamike staranja prebivalstva v Sloveniji.
Ključne besede: Slovenija, demografija, starejši ljudje, staranje prebivalstva, območja staranja, prostorske spremembe
Objavljeno: 10.04.2018; Ogledov: 510; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (372,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Ekonomske in družbene posledice demografskih sprememb v svetu
Anja Bratkovič, 2017, diplomsko delo

Opis: Demografija je znanstvena disciplina, ki proučuje gibanje, strukturo in porazdelitev prebivalstva. Tesno je povezana z ekonomijo, saj so raziskovalci ugotovili številne korelacije med različnimi področji obeh ved. Projekcije prebivalstva v določenem opazovanem obdobju kažejo na številne demografske spremembe v svetu. Pomemben trend teh sprememb je staranje prebivalstva oz. sočasno upadanje števila rojstev in podaljševanje življenjske dobe prebivalstva. V starostni piramidi je ta trend viden kot oženje spodnjega in širjenje gornjega dela piramide. V manj razvitih državah pa se trend naraščanja rojstev večinoma nadaljuje. Pomemben trend aktualnih demografskih sprememb v svetu so tudi intenzivnejše mednarodne migracije, ki pomembno vplivajo na spremembe na trgu dela, na gospodarsko rast in javne finance. V diplomskem projektu obravnavamo dejavnike ter ekonomske in družbene posledice demografskih sprememb. V empiričnem delu raziskave primerjamo demografske vidike v razvitih ter manj razvitih državah. Analiziramo tudi trende demografskih sprememb v Nemčiji kot izbrani državi Evropske unije in v Turčiji kot izbrani državi nečlanici Evropske unije.
Ključne besede: demografija, demografske spremembe, staranje prebivalstva, javne finance, Nemčija, Turčija
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 1176; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI DVOJEZIČNEGA OBMOČJA V OBČINI MORAVSKE TOPLICE
Mihael Nedeljko, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Demografske značilnosti dvojezičnega območja v občini Moravske Toplice smo predstavili nekatere statistične podatke dvojezičnega območja (naselja: Čikečka vas, Motvarjevci, Pordašinci, Prosenjakovci in Središče) in jih primerjali z občinskim središčem in preostalim delom občine. Ugotavljamo, da je prisotna negativna rast prebivalstva na skoraj celotnem ozemlju občine in ni razlik med dvojezičnim in enojezičnim delom občine. Občinsko središče Moravske Toplice se razvija pod vplivom turizma in tako beleži pozitivno rast prebivalstva, pozitivno rast prebivalstva pa beležita še naselji Lukačevci in Mlajtinci. Razlike opazimo le med predeloma, ki ležita na Goričkem in na Murski ravni. Močna depopulacija, ki je prisotna na celotnem ozemlju občine, je tako izrazitejša predvsem na Goričkem. Indeks staranja kaže, da se prebivalstvo v občini Moravske Toplice hitro stara. V nekaterih naseljih živi tudi do petkrat več prebivalstva, ki je starejše od 65 let, kot otrok do 15 let starosti. Indeks feminitete je večji v goričkem predelu občine in tudi tukaj ni razlik v primerjavi z eno ali dvojezičnim območjem. Nacionalna sestava prebivalcev se je skozi zgodovino na izbranem dvojezičnem območju spreminjala in je bila odvisna od tedanjih političnih razmer. V etnični sestavi dvojezičnih naseljih je prišlo do sprememb v času dualizma, ko se je naselje Pordašinci pomadžarilo, in po letu 1945, ko so Pordašinci izgubili madžarsko večino, hkrati pa se je zaradi upadajoče etnične identitete Madžarov delež le-teh na račun Slovencev zmanjšal.
Ključne besede: občina Moravske Toplice, dvojezično območje, depopulacija, Goričko, demografija
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 1189; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

4.
Slovenski podjetniški observatorij 2003
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Jožica Knez-Riedl, Polona Tominc, Karin Širec, Matej Rus, Tadej Krošlin, Silvo Dajčman, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Monografija Slovenski podjetniški observatorij 2003 je sestavljena iz več raziskovalnih področij. V prvem delu je podan pregled trenutne stopnje podjetništva, ki je pripravljen na osnovi ekonomskih in statističnih podatkov. Razumevanje o tem, kaj se dogaja s slovenskimi podjetji, je pomembno ne samo zaradi izvajanja ustrezne nacionalne ekonomske politike, ampak tudi, da bi ugotovili prednosti in slabosti slovenskih podjetij in v primerjavi s podjetjih iz drugih evropskih držav. Če se želi Slovenija pridružiti najbolj razvitim evropskim državam, bo namreč morala pospešiti svojo gospodarsko rast. Drugi del monografije sestavlja več tem, ki temeljijo na primarni raziskavi vzorca 672 podjetij. Tako so vanj vključene naslednje teme: proučevanje odnosa med bankami in malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) z vidika financiranja, proučevanje ženskega podjetništva, možnosti grozdenja ter značilnosti okoljske odgovornosti podjetij in razvoja kompetenc.
Ključne besede: podjetje, podjetnik, podjetništvo, žensko delo, mala podjetja, podjetniška demografija, financiranje MSP, žensko podjetništvo, grozdenje, okoljska odgovornost
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 988; Prenosov: 106
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Stanje slovenskega podjetništva in izzivi izobraževanja za podjetnost
Miroslav Rebernik, Karin Širec, Dijana Močnik, 2014, znanstvena monografija

Opis: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji leta 2012, nato pa smo za leto 2010 primerjali ključne podatke za podjetja EU-27 in Slovenije v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2012 59.726 gospodarskih družb in 72.325 samostojnih podjetnikov, to je skupaj 132.051 podjetij. Ustvarjena dodana vrednost je znašala 19,25 milijarde evrov. Podjetja so leta 2012 ustvarila 614 milijonov evrov neto poslovnega izida. V drugem delu opozarjamo na pomen podjetništva v sodobni družbi ter na njegov vpliv na ekonomski in družbeni razvoj. Prikazujemo stanje podjetniškega izobraževanja v Sloveniji, analiziramo njegove temeljne ovire in dejavnike uspeha ter podajamo nekatera priporočila za njihovo preseganje. Eno od njih je vzpostavitev primerne strategije izobraževanja za podjetništvo na visokošolski ravni, ki pa ne sme biti ločena od splošne strategije izobraževanja za podjetništvo, kot tudi ne od siceršnjega okvira pospeševanja podjetništva.
Ključne besede: razvoj, izobraževanje, podjetniška demografija, EU-27 nefinančni sektor gospodarstva, primerjalna analiza, podjetniško izobraževanje, ovire podjetniškega izobraževanja
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 947; Prenosov: 82
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Slovenska podjetja in okoljski vidiki poslovanja
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Barbara Bradač Hojnik, 2015, znanstvena monografija

Opis: V monografiji smo najprej analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji leta 2013, nato pa smo za leto 2011 primerjali ključne podatke za podjetja EU-28 in Slovenije v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2013 61.312 gospodarskih družb (skoraj 3 % več kot leto prej) in 69.626 samostojnih podjetnikov, to je skupaj 130.938 podjetij, ki so zaposlovala skoraj 522.000 ljudi. Več kot četrtina podjetij v nefinančnem sektorju EU-28 leta 2011 je bilo aktivnih v dejavnosti G: Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil. Drugi del monografije proučuje okoljske vidike poslovanja podjetij. Razvijanje inovacij v najširšem smislu je zmeraj povezano s podjetniškimi aktivnostmi, zato sta to tesno povezana koncepta. V prispevku opozarjamo na različne vidike in pojavne oblike obeh konceptov ter na njuno povezanost. Prikazujemo stanje okoljskega podjetništva in okoljskih inovacij ter njune značilnosti v Sloveniji in primerjalno z evropskimi državami.
Ključne besede: podjetniška demografija, EU-28 nefinančni sektor gospodarstva, okoljski vidiki poslovanja, okoljsko podjetništvo, okoljske inovacije
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 1144; Prenosov: 141
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Slovenska podjetja in značilnosti start-up ekosistema
Dijana Močnik, Matej Rus, 2016, znanstvena monografija

Opis: V monografiji smo najprej analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2014, nato pa smo za leto 2012 primerjali ključne podatke za podjetja EU-28 in Slovenije v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2014 63.590 gospodarskih družb (skoraj 4 % več kot leto prej) in 67.500 samostojnih podjetnikov (3 % manj kot leto prej), to je skupaj 131.090 podjetij, ki so zaposlovala več kot 526.000 ljudi. Več kot četrtina podjetij v nefinančnem sektorju EU-28 je bila leta 2012 aktivna v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je tudi zagotavljala delo največ ljudem, skoraj četrtini vseh zaposlenih. Da bi bolje spoznali slovenska start-up podjetja in start-up ekosistem ter ključne izzive za izboljšave, smo s pomočjo primarnih podatkov v raziskavo vključenih 156 start-up podjetij s povprečno starostjo 2,1 leta analizirali značilnosti slovenskih start-up podjetij in start-up ekosistema.
Ključne besede: podjetniška demografija, EU-28 nefinančni sektor gospodarstva, primerjalna analiza, start-up podjetja, star-up ekosistem
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 1404; Prenosov: 155
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Slovenski podjetniški observatorij 2002, 1. del
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Matej Rus, 2002, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: V monografiji Slovenski podjetniški observatorij 2002 je podan pregled stanja slovenskega podjetništva v letu 2000 ter njegova primerjava z Evropo-19. Raziskovanje je pokazalo, da smo po številu podjetij in deležu zaposlenih v posameznem velikostnem razredu sicer precej primerljivi, da pa je ekonomska moč slovenskega podjetništva precej šibka. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v EU - 19 je znašala znaša 80.000 evrov, v Sloveniji pa le 19.000 evrov. Primerjava med ustvarjenimi povprečnimi prihodki in dodano vrednostjo kaže tudi na izrazito odhodkovno potratnost slovenskega podjetništva. Medtem ko je razmerje med povprečnimi prihodki na podjetje v Sloveniji in v EU-19 1 : 2,75, je pri dodani vrednosti na zaposlenega to razmerje že 1 : 4,21. Ta razlika je največja pri srednje velikih podjetjih, ki dosegajo samo 17 % dodane vrednosti, kot jo ustvarijo srednje velika evropska podjetja (18.000 evrov proti 105.000 evrov).
Ključne besede: podjetništvo, podjetniška demografija, EU-19, primerjalna analiza, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 653; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Slovenski podjetniški observatorij 2002, 2. del
Miroslav Rebernik, Jožica Knez-Riedl, Dijana Močnik, Karin Širec, Matej Rus, Tadej Krošlin, Polona Tominc, 2002, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Slovenski podjetniški observatorij se neposredno navezuje na Observatory of European SMEs, ki je bil vzpostavljen leta 1993 v okviru Directorate-General XXIII, ker so članice EU-19 spoznale potrebo po usklajenem in enotnem pristopu k raziskovanju malih in srednje velikih podjetij. Poročilo se dela vsako leto in sicer v okrilju European Network for SME Research, ki ga tvorijo neodvisni raziskovalni inštituti s področja podjetništva v članicah. Temeljni cilj evropskega observatorija je izslediti in zbrati podatke in informacije, ki so »skrite« v posameznih državah ter jih dati na voljo ostalim članicam. Slovenski podjetniški observatorij sledi enaki metodologiji. Ob standardnem pregledu stanja slovenskega podjetništva v preteklem letu smo pod drobnogled postavili problematiko davčnih spodbud, administrativnih obremenitev malih in srednje velikih podjetij na področju zaposlovanja ter njihovo družbeno odgovornost. Za te teme smo izvedli terensko raziskavo, v kateri smo analizirali odgovore 1.153 podjetij, ki smo jih pridobili s pomočjo 8.176 odposlanih anket.
Ključne besede: podjetniška demografija, davčne spodbude, administrativne obremenitve, zaposlovanje, družbena odgovornost
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 939; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (4,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Tipizacija demografskih območij v subpanonski Severovzhodni Sloveniji
Damijana Počkaj Horvat, 1992, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: geografija, demografija, Slovenija
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 326; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici