| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
UPRAVIČENA - NEUPRAVIČENA ODSOTNOST Z DELA
Anja Lapoši, 2014, diplomsko delo

Opis: Pravica delavca do upravičene odsotnosti z dela je protipol njegovi najpomembnejši obveznosti v delovnem razmerju, tj. opravljanju dela na delovnem mestu za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Upravičeno odsotnost z dela kot temeljno pravico delavca urejajo akti številnih mednarodnih organizacij, kateri določajo minimalne standarde, ki jih morajo države podpisnice v svojem notranjem pravnem redu upoštevati. Zakon o delovnih razmerjih določa številne razloge na podlagi katerih je delavec z dela upravičeno odsoten. Kolektivne pogodbe ter sama pogodba o zaposlitvi lahko razloge še razširijo oz. določajo daljše odsotnosti za posamezen primer, ter s tem ustvarjajo še ugodnejši položaj delavca. Zakon o delovnih razmerjih ne podaja definicije kdaj je delavec neupravičeno odsoten z dela, zato se v vsakem posameznem primeru posebej presoja kdaj preide upravičena odsotnost z dela v neupravičeno. Neupravičena odsotnost delavca z dela je glede na kršitev ustrezno sankcionirana s strani delodajalca.
Ključne besede: delavec, delovno razmerje, upravičena odsotnost z dela, neupravičena odsotnost z dela, sankcioniranje neupravičene odsotnosti z dela
Objavljeno: 12.05.2014; Ogledov: 2608; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (356,79 KB)

32.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV NA DELOVNEM MESTU
Karolina Nina Huber, 2014, diplomsko delo

Opis: Dandanes je informacijska tehnologija dosegla visok razvoj in s tem omogočila lažje zbiranje osebnih podatkov in njihovo obdelavo. Osebni podatki kažejo številne intimne in druge lastnosti ter razmerja posameznikov in pri tem je država tista, ki mora zagotoviti primerno varstvo. Ustava Republike Slovenije opredeljuje varstvo osebnih podatkov, kot eno izmed temeljnih človekovih pravic. Še bolj podrobno pa varstvo osebnih podatkov ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki določa, da so to katerikoli podatki, ki se nanašajo na posameznika, ne glede na obliko v kateri so izraženi. Ti podatki pridejo v ospredje predvsem na področju delovnega prava oz. delovnih razmerij, saj delodajalec skozi proces zaposlovanja zbira in obdeluje osebne podatke delavcev. Osebni podatki se lahko obdelujejo, če tako določa zakon ali pa je v obdelavo osebnih podatkov osebno privolil posameznik. Delodajalec je dolžan posamezniku omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov, ko pa odpadejo razlogi za zbiranje osebnih podatkov jih je potrebno zbrisati, uničiti, blokirati, anonimizirati,… Zakon podrobno določa tudi kaj so občutljivi podatki in kaj so prometni podatki, oboji imajo bistveno vlogo pri zbiranju evidenc osebnih podatkov. Poznamo različna tehnološka sredstva s katerimi se nadzirajo in pridobivajo osebni podatki. V zvezi z osebnimi podatki imamo sodno prakso, tako slovensko kakor tudi evropsko, ki daje odgovore na različna vprašanja glede varstva osebnih podatkov. Pogosto se dogaja, da se na tem področju kršijo pravila, ki pa jih je potrebno primerno kazensko in civilno sankcionirati. Različne države urejajo varstvo osebnih podatkov na različne načine.
Ključne besede: osebni podatek, varstvo osebnih podatkov, zbirka osebnih podatkov, delovno razmerje, prometni podatki, občutljivi osebni podatki
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 1498; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (458,00 KB)

33.
NAJPOGOSTEJE KRŠENE PRAVICE DELAVCEV
Jana Petrovčič, 2014, diplomsko delo

Opis: Na Inšpektoratu RS za delo ter na uradu Varuha za človekove pravice iz leta v leto beležijo povečane prilive novih zadev, povezanih s kršitvijo pravic iz delovnega razmerja. Najpogosteje se pojavljajo kršitve pravic delavcev na področju plačila za delo in ostalih prejemkov iz delovnega razmerja, tovrstne kršitve so najštevilčnejše od pričetka gospodarske krize. Inšpektorji ugotavljajo številne nepravilnosti na področju pogodb o zaposlitvi (zavlačevanje sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, siljenje zaposlenih v pridobivanje statusa samostojnega podjetnika), nepravilnosti na področju zagotavljanja varnega in zdravega dela (pomanjkljivo usposabljanje zaposlenih, neredni zdravniški pregledi), kršitve na področju delovnega časa, odmorov ter počitkov. Kršitve se pojavljajo tudi na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter glede letnega dopusta. Vse pogosteje se inšpektorji, pa tudi Varuh človekovih pravic, srečujejo s psihosocialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestu, kot so trpinčenje, šikaniranje, »mobing«, diskriminacija. V raziskavi smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili izkušnje delavcev ter njihova stališča o najpogosteje kršenih pravicah delavcev. Rezultati kažejo na podobnost z ugotovitvami Inšpektorata RS za delo.
Ključne besede: delavec, delovno razmerje, pravice delavcev, kršenje pravic delavcev, Inšpektorat Republike Slovenije za delo
Objavljeno: 11.09.2014; Ogledov: 1627; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (473,79 KB)

34.
PRAVNI POLOŽAJ DELAVCEV V PRIMERU OUTSOURCINGA
Klemen Gregorec, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Pravni položaj delavcev v primeru outsourcinga predstavlja kakšne so posledice za osebe, ki so do tedaj sodelovale v delovnem procesu delodajalca, ki se je odločil, da pogodbeno prepusti opravljanje določenih svojih dejavnosti zunanjim izvajalcem. V prvem delu diplomskega dela sem se tako osredotočil na položaj in zakonsko ureditev delavcev ter delovnega razmerja in obsega pravic, ki jim iz tega naslova pripada, saj sem v diplomskem delu skušal prikazati kakšen pa je pravni položaj oseb, ki za drugega opravljajo delo, v primeru outsourcinga in njihovo razmerje do delavcev. Tako sem v diplomskem delu izpostavil primer outsourcinga, katerega predstavljajo primeri pogodbenega prenosa dejavnosti samozaposlenim osebam, ki so za delodajalca opravljale delo v delovnem razmerju, nato pa se je delodajalec odločil, da bo z njimi le še pogodbeno sodeloval na podlagi civilnopravnih pogodb, zato so te bile primorane formalno vzpostaviti status samozaposlene osebe. Opredelil sem se do problematike t.i. navidezne samozaposlitve ter novega instituta v naši zakonodaji – ekonomsko odvisnih oseb. Na koncu sem se še osredotočil na vlogo inšpekcije za delo, ki lahko predstavlja močan mehanizem v boju proti zlorabam instituta samozaposlenih oseb, predvsem v sankcioniranju poslovnih praks, kjer delo opravlja v razmerjih navidezne samozaposlitve.
Ključne besede: delavec, delovno razmerje, outsourcing, samozaposleni, ekonomsko odvisne osebe, navidezna samozaposlitev, inšpekcija dela
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 1011; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (715,53 KB)

35.
PRIMERJALNA ANALIZA STROŠKOV DELA V SLOVENIJI GLEDE NA VRSTE ZAPOSLITEV
Marina Krošel, 2015, magistrsko delo

Opis: V času, ko gospodarstvu posel ne gre najbolje, ko se trgi spreminjajo mesečno, ko se letnih planov ne da z gotovostjo napovedovati, ko ne le, da se dobički manjšajo, ampak jih več sploh ni, je trg dela pomembna komponenta varčevanja v gospodarstvu. V tem času na trg dela vstopam tudi sama. Kakšno obliko zaposlitve naj pričakujem? Katera je za delodajalca najbolj sprejemljiva? Kakšna je zakonodaja na tem področju? Ali me varuje Zakon o delovnih razmerjih? Kolektivna pogodba? Sindikati? Kaj mi kot zaposlenemu pripada? Do česa, kot zaposlena po novih oblikah dela, nisem upravičena? Z vstopom žensk na trg delovne sile, industrializacije, s krajšanjem časa potrebnega za potovanje iz enega kraja v drugega in informatizacijo je prišlo v podjetjih do potreb po mobilnem trgu dela (Piracha & Vickermann 2002). Trg dela je živ, hitro spreminjajoč se in kompleksen. Delodajalci hočejo kader, ki bo prilagodljiv spremembam podjetja v okolju in ki bo cenovno ugoden. Pa splošna prepričanja o cenovni ugodnosti sploh veljajo? V svoji magistrski nalogi sem se lotila spoznavanja trga dela, kaj mobilnost tega trga sploh pomeni, kako se je le-ta razvijal, kaj nov izraz mobilnost sploh je in še najbolj pomembno – kaj to pomeni za delodajalca z vidika stroškov dela. Ob tem sem podrobneje razložila slovensko pravno zakonodajo, ki kot samo zaposlitev šteje le zaposlitev za določen čas in zaposlitev za nedoločen čas. Ti obliki dela sta pri nas tudi najbolj zaščiteni – delavec ima največji nabor pravic z naslova takšne oblike zaposlitve. Seveda ne smemo pozabiti na vedno bolj razširjene druge vrste zaposlitev, kot je zaposlitev po podjemni ali avtorski pogodbi in zelo priljubljeno študentsko delo v času šolanja mladine. Preko prebiranja strokovne literature, lastnih izkušenj ter vživetja v situacijo delodajalca in delojemalca, sem zbrala nabor prednosti in slabosti tradicionalnih in novih vrst zaposlitve. V samem jedru sem se lotila podrobnejšega definiranja stroškov dela. Delo ima pomembno vlogo pri delovanju gospodarstva. Z vidika podjetij predstavljajo strošek dela vsi stroški, ki poleg plač zaposlenih vključujejo tudi druge stroške - predvsem socialne prispevke, ki jih plača delodajalec. Zaradi tega je strošek dela ključnega pomena za poslovno konkurenčnost, čeprav je slednja odvisna tudi od stroškov kapitala (na primer obresti za posojila in dividende iz lastniškega kapitala) in necenovnih elementov, kot so inovacije in položaj blagovne znamke ali proizvodov na trgu (Eurostat 2014). Stroške dela za delodajalca predstavlja delavčeva bruto plača, socialni prispevki, plačani s strani delodajalca, in drugi stroški, ki lahko pri zaposlitvi nastanejo (stroški usposabljanja, izobraževanja, delovne obleke in podobno) (Eurostat 2014). Vsi ti stroški so se sumarno skozi leta višali pri večini opazovanih držav Evrope. Tudi davčna obremenitev stroškov plač se je skozi leta višala, Slovenija, ena izmed dražjih držav Evropske unije, zaseda deseto mesto, medtem ko je na prvem mestu, z najvišjo stopnjo obremenjenosti stroškov dela, Belgija (OECD 2013). V samem empiričnem delu se je pokazal odgovor na v začetku zastavljeni hipotezi. Obe hipotezi smo zavrgli, saj smo ugotovili, da zaposlitev za določen čas, izmed izbranih vrst zaposlitev, ni najugodnejša rešitev za podjetje - pri danih parametrih in minimalni plači se je celo izkazala za najdražjo obliko zaposlitve.
Ključne besede: strošek dela, minimalna plača, trg dela, davčno breme, vrste zaposlitve, regres, plača, bolniška, letni dopust, delovno razmerje, kolektivna pogodba
Objavljeno: 20.05.2015; Ogledov: 1009; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (981,30 KB)

36.
ANALIZA VIŠINE DAJATEV OD RAZLIČNIH OBLIK PLAČILA ZA DELO
Darja Pogačar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih, ko naša življenja zaznamuje gospodarska kriza, se je povečala pomembnost plačila za delo z delavčevega stališča in višina porabljenih sredstev za plačilo delavca z delodajalčevega stališča. Delodajalec mora gledati na ekonomsko upravičenost zaposlitve novih delavcev. Pri tem so stroški podjetja zelo pomembni. Pri tem je potrebno upoštevati tudi delavčevo stališče. Delavcem so z zakonom zagotovljene minimalne pravice na področju opravljanja dela in plačila za delo. Različne oblike dela pomenijo različne oblike plačil za opravljeno delo. Razlog za razlike v višini izplačila delavcu je v različnih prispevkih in davkih.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba, pogodba o poslovodenju, delovno razmerje, delavec, delodajalec, prispevki za socialno varstvo, dohodnina
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 628; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (704,05 KB)

37.
POSEBNOSTI DELOVNO-PRAVNEGA POLOŽAJA UČITELJA V OSNOVNI ŠOLI
Andrej Gustinčič, 2015, diplomsko delo

Opis: Razmerje med učiteljem in njegovim delodajalcem prinaša eni in drugi pogodbeni stranki pravice in obveznosti, ki sta jih dolžni upoštevati in spoštovati in nastanejo s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. V diplomskem delu se osredotočam na pravice in obveznosti učitelja kot strokovnega pedagoškega delavca razrednega pouka (poučuje od prvega do šestega razreda osnovne šole). V nalogi so obravnavane bistvene pravice in obveznosti učitelja, ki izhajajo iz veljavne slovenske zakonodaje. Pri tem obravnavam tako pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, kot tudi pravice in obveznosti, ki so povezane z vzgojno-izobraževalnim procesom. Poleg splošne delovne zakonodaje in kolektivnih pogodb so upoštevani tudi predpisi, ki specifično urejajo izobraževanje in pravice ter obveznosti učiteljev.
Ključne besede: učitelj, strokovni delavec, pravice, obveznosti, delovno razmerje
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 470; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

38.
POSTOPKI V INDIVIDUALNIH DELOVNIH SPORIH
Maja Arzenšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Delovno razmerje je trajno in osebno razmerje med delavcem in delodajalcem, kjer gre za podrejenost delavca kot šibkejše stranke. Stranki avtonomno skleneta pogodbo o zaposlitvi, ki praviloma predstavlja konstitutivni akt. Kljub prostovoljnosti sklenitve, sta stranki vezani s kogentnimi pravili, od katerih ne smeta odstopati. Z namenom varovanja delavca se je razvilo delovno pravo kot posebna pravna disciplina. Kljub razvoju številnih institutov, ki služijo varstvu pred zlorabami nadrejenega položaja delodajalca, se v praksi pojavljajo delovni spori, ki imajo svoje specifike glede na splošne civilne spore. Pri opredelitvi individualnih delovnih sporov izhajamo iz dejstva, da je sporna individualna pravica, obveznost ali razmerje, ki izhaja iz delovnega razmerja. Pri tem gre za individualno razmerje, saj na eni strani nastopa delavec, na drugi pa delodajalec. Spore je seveda treba preprečevati in zmanjševati njihov nastanek, če pa kljub temu nastanejo, jim je potrebno poiskati rešitev v okviru izvensodnega ali sodnega postopka. V okviru sodnega varstva, so pri postopkih v individualnih delovnih sporih določene specifike. Tako so v navedenih sporih posebnosti glede začetka postopka, kot je denimo uveljavljanje pravic in rok za sodno varstvo. Prav tako veljajo posebnosti glede pooblaščencev, pristojnosti sodišča, dokaznega bremena, vzorčnega postopka, poravnalnega naroka in glavne obravnave ter posebnosti glede stroškov postopka, začasnih odredb, konca sodnega postopka in pravnih sredstev.
Ključne besede: delovno razmerje, individualni delovni spor, posebnosti postopka, sodno varstvo
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 738; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

39.
POSLEDICE SKLENITVE DELOVNEGA RAZMERJA MLADIH ZA DOLOČEN ČAS
Gordana Rajić, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Naraščanje fleksibilnosti trga dela je povezano s pojavom fleksibilnih oblik zaposlovanja. Slednje predstavlja način prilagajanja tržnim razmeram. Fleksibilne oblike zaposlovanja opredelimo kot zaposlitve, ki niso resne. Delodajalci se z vidika stroge delovne zakonodaje in administrativnih postopkov raje odločajo za fleksibilnejše oblike zaposlovanja. Uporaba fleksibilnih oblik zaposlovanja se med državami razlikuje, kar je povezano z močno vlogo sindikatov v posamezni državi ter s prepričanjem delavcev, da so atipične oblike zaposlovanja »slabe«. Vzroki za povečan obseg fleksibilnih oblik zaposlovanja so različni. Delodajalci vzpodbujajo fleksibilizacijo trga, saj le-ta omogoča hitrejše prilagajanje konkurenčnemu okolju. Primer tega je odprava stroškov, povezanih z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Nekatere oblike fleksibilnega zaposlovanja pa vzpodbujajo sami zaposleni. Slednje je ugodno predvsem z vidika usklajevanja poslovnega in družinskega življenja. Konvencija MOD in Direktive EU poudarjajo pomen zagotavljanja boljših delovnih in življenjskih pogojev s pospeševanjem fleksibilizacije trga dela, ob upoštevanju strukturnih sprememb trga in pogojev visoke brezposelnosti. Pri tem je potrebno upoštevati interese delodajalca in zaposlenega. Temeljni mednarodni standard, vezan na fleksibilne oblike zaposlovanja, uveljavlja načelo enakega obravnavanja zaposlenih, ki so zaposleni v fleksibilnejših oblikah zaposlitve v primerjavi z zaposlenimi pri delodajalcu, ki opravljajo delo skladno s tradicionalnim modelom delovnega razmerja, ki temelji na pogodbi o zaposlitvi za neodločen čas. Slednje državam članicam EU predstavlja pomemben izziv.
Ključne besede: mladi, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, zaposlitev za določen čas
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 386; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (519,19 KB)

40.
Poslovodna oseba v delovnem razmerju
Anita Poženel, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Poslovodna oseba mora poskrbeti za svojo socialno varnost. Eden od načinov je vstop v delovno razmerje, ima pa tudi druge možnosti. Poslovodja ni tipičen delojemalec, saj se v podjetju predstavlja predvsem v imenu delodajalca. Predstavljena je pravna in socialna problematika, ki jo prestavlja ta dvojna vloga. Izpostavljena je posebnost enoosebnih družb, problematika neenotne zakonodaje, sodna praksa, primerjava realnega in javnega sektorja. S pregledom načinov obdavčitve in plačevanjem prispevkov za socialno varnost se ugotavlja najprimernejši status poslovodne osebe v podjetju.
Ključne besede: poslovodna oseba, delovno razmerje
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 431; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (610,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici